Slavnostni večer v počastitev 80-letnice delovanja Društva slovenskih skladateljev

Društvo slovenskih skladateljev letos slavi častitljivo osemdesetletnico, ki poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije, dr. Nataše Pirc Musar. V okviru praznovanja so pripravili tri izjemne koncertne večere, na katerih so se predstavili najprej Zbor Slovenske filharmonije, ki je izvedel vokalna dela slovenskih skladateljev, na drugem, jazzovskem večeru v prostoru Kazina Jazz Cluba na sedežu ljubljanske Akademije za glasbo, so študenti in profesorji jazz smeri predstavili jazzovske skladbe slovenskih avtorjev, tretji koncert pa je razgrnil program sodobnih slovenskih skladb, ki ga je izvedel Simfonični orkester RTV Slovenija. Tretji koncert je bil slovesnost ob osemdesetletnici in obenem večer podelitve Lipovškove nagrade 2025, ki sta jo prejela tako Slovenska filharmonija z zborom in orkestrom kot tudi Simfonični orkester RTV Slovenija. V imenu Simfoničnega orkestra RTV Slovenija je nagrado prevzela Maja Kojc, vodja Glasbene produkcije in umetniška voditeljica orkestra, v imenu Slovenske filharmonije pa direktor in umetniški vodja orkestra Matej Šarc. V okviru praznovanja osemdesetletnice je Društvo slovenskih skladateljev pripravilo tudi generalno skupščino ECSA (Evropsko združenje skladateljev in tekstopiscev), ki poteka pod častnim pokroviteljstvom Ministrice za kulturo Republike Slovenije, dr. Aste Vrečko. Koncert je združil velika imena slovenske sodobne komponirane glasbe in vsako od del je bilo svet zase s svojo zgodbo in sporočilom, ki nam daje misliti še dolgo po odjeku zadnje note. Društvu slovenskih skladateljev čestitamo ob jubileju, iskrene čestitke pa izrekamo tudi obema prejemnikoma Lipovškove nagrade.

Na slavnostnem večeru je Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom Simona Krečiča predstavil dela Nine Šenk, Mateja Bonina, Leona Firšta, Petre Strahovnik, Anžeta Rozmana in Vita Žuraja. Skladbi 1945– za orkester Petre Strahovnik in Dan ognja za violončelo in orkester Anžeta Rozmana sta doživeli krstno izvedbo. 

Nina Šenk je Shadows of Stillness v orkestrski verziji napisala po naročilu orkestra iz Strasbourga, izhaja pa iz trobilnega tria z naslovom … da kehrte die ruhe ein …, nastalega v času kovidnega zaprtja. Dialog med trobili in ostalimi glasbili zaznamujejo posamezni inštrumenti, ki izstopajo, sicer pa ostajajo vpeti v sekcije in med njimi se kot konstanta vedno znova poraja dihotomija. Skladba se odvija v meditativnem vzdušju, kot rafinirano prisluškovanje nenadni tišini, ki je ustavila svet, v katerem zdaj med umirjenim zvenenjem zaznavamo le še otožne zadušene zvoke trobil, ki naznanjajo nove situacije. Povsem drugačno razpoloženje nosi v sebi skladba Eppur si Muove IV Mateja Bonina. Delo izpostavlja kompleksne odnose med orkestrom in solistoma, saksofonistom Oskarjem Laznikom in tolkalcem Simonom Klavžarjem, ki pa ju Bonin ne izpostavlja v klasičnem smislu, temveč je zanju zasnoval številne povezave in odnose, posnemanja, odzive ter s tem oblikoval bogato dogajanje, ki deluje kot igrivo tkivo, polno premen in sprememb ter posameznih intervencij. V dialogu solistov smo priča usklajenemu izvajanju, polnemu energičnih gest, vulkanska inovativnost skladbe pa se poleže ob pritajenem kaosu, ki potihne v nepričakovani konec. Leon Firšt je s The Story of Ifugao dosegel prvo mesto in glavno nagrado na mednarodnem kompozicijskem tekmovanju Banaue na Filipinih. Skladba v sebi nosi reminiscence na ljudske melodije iz Ifugaua, ki zaobjemajo osrednji del. Udarni začetek skladbe s poudarkom na tolkalih se nadaljuje s temo v godalih, ki jo grobo prekinejo tolkala. Ta nato po ponovitvi dobijo glavno in markantno vlogo v zgoščenem in intenzivnem izvajanju do ponovnega odmeva ljudskih melodij v flavtah, katerega prekinejo tolkala, ki so s svojim intenzivnim in odločnim poseganjem v dogajanje pravi pendant ter delujejo kot cenzura v sicer pristnem in vzhodnjaško obarvanem toplem muziciranju, ki se nepričakovano izteče v zaključek.

Izrazito aktualna je bila skladba 1945– Petre Strahovnik. Gre za en sam krik ob divjem in neusmiljenem topotanju tolkal, ki delujejo kot vojaški boben ali mitraljez ter opresivno in udarno ustvarjajo vzdušje bojnega polja, medtem kot preostali del orkestra prevzema vlogo siren ali krikov nemočnih žrtev, sprva v visokem registru, ki pa se proti koncu spusti. Neumorno bombardiranje tolkal niti za trenutek ne izgubi na moči in obvladuje brezupno ječanje in kaotičnost v vsesplošni moriji. Skladbo smo doživeli kot glasbeni Guernico, univerzalni prikaz vojnih grozot, tako da nam bo še dolgo ostala v spominu. Tudi Dan ognja Anžeta Rozmana je posvečen tragičnemu dogajanju, in sicer požaru letos januarja v Los Angelesu, v katerem je izgubil dom. V skladbi je kot solistka na violončelu nastopila Maruša Turjak Bogataj. V uvodni piš orkestra vstopijo godala z otožnim zvokom, ki ga nasledi solistka z elegičnim tonom ob umirjenem vrvenju orkestra, s katerim se elegantno poveže v spevno pripoved. Iz tega jasnega in harmoničnega razpoloženja nenadoma vznikne drama ter prerase v orkan tolkal, ki na višku odsekano potihne, nato pa iz tišine ponovno vznikne pripoved violončela, ki se ob spevni spremljavi blago vije v umirjeni zaključek. Ne glede na soliste so imela v večeru izstopajočo vlogo tolkala, kar pa ne velja za skladbo Api-Danza Macabra Vita Žuraja. Delo izvirno slika čebele in ostale žuželke z inovativnimi prijemi, ki ustvarjajo neponovljivo brenčanje, žužnjanje in cvrčanje, v katere se vpletajo parafraze Čmrljevega leta. Hitri tempo ne dovoli oddiha in nas ves čas drži v napetosti, saj skladba deluje kot tekma s časom za preživetje, hkrati pa pretanjeno slika življenje čebel, kar izpoje prva violina kot poslednja čebela. Mojstrsko združevanje raznolikih zvočnih učinkov nas obda s pravo iluzijo cvetočega travnika, polnega čebel in ostalih žuželk, tako resnično, a vendarle minljivo.

Koncert je združil velika imena slovenske sodobne komponirane glasbe in vsako od del je bilo svet zase s svojo zgodbo in sporočilom, ki nam daje misliti še dolgo po odjeku zadnje note. Društvu slovenskih skladateljev čestitamo ob jubileju, iskrene čestitke pa izrekamo tudi obema prejemnikoma Lipovškove nagrade.