15.04.2020
Iz moje poslušalnice: Dominik Steklasa
Dirigent Dominik Steklasa v zvoku občuduje in išče barve. Tako je tudi njegov izbor skladb sestavljen iz petih slovenskih barvitih kreacij, ki jih globoko ceni – tudi zato, ker mu z vsakim ponovnim poslušanjem razkrijejo še nek nov delček sebe.

Zvonimir Ciglič – Obrežje plesalk (Klasika Slovenia: Orchestral Works Vol. 1, 2015)
Dominik: To simfonično delo je pri meni številka 1 (‘’top of the top’’) na seznamu skladb slovenskih skladateljev, ki ga (Obrežje plesalk) želim v bližnji prihodnosti poustvariti doma ali v tujini – Obrežje plesalk je stvaritev, ki vsebuje neusahljivo možnost barvnih kombinacij, neskončno (z)možnost ‘’režiranja’’ orkestrskega zvoka. Zame je ta skladba preprosto večna.
Alojz Ajdič – Koncert za violino in orkester
Dominik: Tudi ta barviti Koncert za violino in orkester Alojza Ajdiča je ‘’top of the top’’ na mojem seznamu. Zakaj? Ker me je očaral (in, mislim da, tudi začaral) že po prvih nekaj taktih. Odtenki melanholije, ki se razkrivajo z vsakim novim tonom, subtilno vtkanim v celoto, ki jo ob poslušanju dojemam kot neskončno(st). Koncerta na žalost še nisem imel možnost slišati v živo (mogoče ga prej kje sam dirigiram), je pa na srečo na Youtube posnetek izjemne izvedbe Orkestra Slovenske filharmonije s solistom Miranom Kolblom in dirigentom Markom Letonjo.
Uroš Rojko – Monolog padlega angela (Nežno čez strune, 2011)
Dominik: Ko sem kot študent kompozicije začel raziskovati in spoznavati zvok (ne samo na nivoju notnega zapisa), me je Monolog padlega angela skladatelja Uroša Rojka v trenutku "posrkal" vase.
Gregor Pompe: recenzija Od zvočnih okruškov do premišljene celote (Odzven)
Bombyx Lori – Alien
Dominik: Z dvojcem Bombyx Lori se poznam še iz naših skupnih akademskih let – oba, tako Alenja Pivko Kneževič kot Simon Penšek, sta klasično izobražena glasbenika skladatelja, ki se sedaj gibljeta (tudi) v trip-hop, artpop vodah. Nekje sem prebral, da je njuna glasbena govorica jezik pop glasbe čez 10 ali 20 let. Prisluhnite prihodnosti. Meni je bila velika čast sodelovati z njima.
Miroslav Akrapović: recenzija Kjer Bristol ljubi nebo (Odzven)
Rudi Bučar – Naj traja (Rudi Bučar in Istrabend, 2012)
Dominik: Ker je najin komad. In... naj traja.
Katarina Juvančič: pogovor Mama Istra v Šentimentu Rudija Bučarja (Odzven)
Iz uredništva:
Za spremembo tudi zaključek prepuščamo Dominiku Steklasi. »Želim, da ostanete v tem času zdravi in varni. Zaupati moramo, da bomo, kot so oblegani prebivalci Sicilije premagali okupatorja v Verdijevi operi I Vespri Siciliani, tudi mi premagali ta čas, poln izzivov in nesigurnosti. Na posnetku dirigiram Simfoničnemu orkestru Nevsky iz St. Petersburga.«