Jin & Gang

Kdor pozna opus skupine Matter, ve, da besedičita dva: Dacho in Tunja. Četudi so njune poeme, opisi, vokalne akrobacije ter dueti in živopisni situacijski gegi vselej v simbiozi s prvo violino skupine, Levanaelom, sta svoj lirični potencial in občutek za ta trenutek pretočila v dva solistična prvenca, Kolajna in Indeks. Razloga sta dva: marsikaj nam imata povedati v solu in hkrati gre za isto plat dveh različnih zgodb, ki prekipevata. Po epohalnem albumu Troglav smo sedaj, malo za šalo in veliko zares, dobili dvoglav, kjer nadobudna rimača s pomočjo simbolike in dinamike vsakdana nadaljujeta popolnoma ekstrovertirano pesnitev. Izjemna glasbena spremljava albuma Kolajna, ki jo večinsko podpisuje ustvarjalec beatov Shao, skozi Tunjeve verze prebija minimalistično zadostno, kar pomeni, da kot zvočno mišičevje ponuja temelj za ta zvočno-lirični tempelj. Onyx!

Skladba Salute, ki jo Tunja projicira skozi Fejzove zvoke kot nekaj, kar »ne znam štet« / »vsak dan nov let«, sledi njegovim keltskim premišljevanjem o svetu in ljudeh, ki jih je dohitelo današnje konfuzno življenje. Ob tem Tunja ohranja samosvojo kritično (Zdravljica, Opombe) in opazovalno distanco (Surovina, Digitalna smrt), kar je glede na to, da lastno ne profilira na družabnih omrežjih, sila redko. Zaradi tega je tako ultimativna skladba 7G, v kateri Tunja razčlenjuje našo skoraj versko in hkrati halucinantno obsedenost s hitrostjo spletnih povezav, ki nam pomenijo več od česarkoli, kar nas dela človeške in človekoljube. Izjemna glasbena spremljava albuma Kolajna, ki jo večinsko podpisuje ustvarjalec beatov Shao, skozi Tunjeve verze prebija minimalistično zadostno, kar pomeni, da kot zvočno mišičevje ponuja temelj za ta zvočno-lirični tempelj. Onyx!

In če je Shao na Tunjevem prvencu briljiral z mrakobno avizo, ki se na trenutke sliši kot južnjaška uteha iz favel, kateri sledi eksplozija jeze in preživetja, se je na Dachevem albumu Indeks kot producent prelevil v hip jazzovsko renesanso. V primeru albuma Indeks smo predvsem priča arhetipskemu raperskemu odsevu, ki albumu daje nostalgični šarm hiphop preteklosti, skozi katero Dacho vešče projicira nauke za sedanjost in prihodnost. Že uvodoma nas skladba Voda in Omega zapelje v grenko-sladki okus optimizma in romantike, ki jo tlakujejo zvoki rose na lotosih in retro ljubezenska simfonija. Uvod za San Remo. S čudovitim klavirskim uvodom skladbo Lingo na trenutke italijanska simbolika močno potiska v območje čustev, ki jih ponuja Dacheva romantika. Slednjo še posebej zareže skladba Tulipan, kjer Dacho s terapevtskim verzom »več dolgo nisem huligan / podarim ti tulipan« iz poslušalcev izmami tudi kakšno solzo. In četudi skladba Rubikon, kjer se pridružijo Tunja, SunnySun, Tsujigiri in ostali, prinaša streznitev in opomin na permanentno vojno stanje na našem planetu in v človeku, album Indeks s svojo humano sporočilnostjo ohranja pozitivno vibracijo. V Valuti se ob gospelovskih vložkih vleče nekakšen remote dogodkov in situacij, ki jih je avtor ponotranjil za svoj naslednji korak v življenju. Zaključna Alkimija pa v celoti zaobjame Dachev flow, v katerem smo kot poslušalci vpeti v celuloid avtorjevega miselnega procesa. Vselej v ravnovesju z doživetim in tistim imaginarnim. 

In ravno slednje je tista reminiscenca obeh albumov, ki v samosvoje oblikovanje pesniških figur vselej vstavlja lastno življenje.