Kjer Bristol ljubi nebo

Če bi ob poslušanju albuma Little Gifts From The Universe moral v enem stavku opisati lastne občutke, bi jih strnil takole: »Pokaži mi, kjer Bristol ljubi nebo!« Gre seveda za parafraziranje zimzelenega hita hrvaške primadone Josipe Lisac v kontekstu britanskega pristanišča, iz katerega se je v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja pričelo glasbeno žanrsko križarjenje po različnih arhipelagih tega sveta. Skoraj trideset let za tem se v ustvarjalnosti skupine Bombyx Lori razodeva vsa trdoživost, senzibilnost in raziskovalna žilica nečesa, kar se je takrat (po)imenovalo trip-hop. Z nujnim poudarkom na besedi trip, kot že omenjeno potovanje, ki se še ni končalo. Kajti trip-hop je bil že od nekdaj dovzeten za različne glasbene nivoje, pestro paleto zvočnih prvin in je predvsem, kot se za bristolski izvir spodobi, odprt za vse glasbe sveta. Album Little Gifts From The Universe prevevajo občutki, ki so, roko na srce, časovna in terminološka konstanta kakovostnega glasbenega izraza, čeprav smo jih dandanes v globaliziranem svetu zvoka in slike bolj redko deležni. Ta album je tako morda mali dar za avtorja, a vsekakor veliki dar za poslušalca. 

Duet Bombyx Lori, ki ga sestavljata Alenja Pivko Kneževič in Simon Penšek, svojo zgodbo prestavi v še višje sfere ali, bolje povedano, atmosfere. Kajti če bi nam uspelo (iz)ločiti lirično-pevski delež glasbe dvojca, bi dobili samostojno glasbeno delo, ki opeva atmosferično vzdušje in slavi ambientalno letargijo, in to tako skladateljsko kot izvajalsko aranžersko. Tako smo v simbiozi s čudovito čuječim vokalom dobili popolno glasbeno delo. Pa tu ne ciljam le na avtorsko akademsko zaledje dvojice, ampak predvsem na prožnost izpovednega loka, ki se v primeru Bombyx Lori giblje od drame pa vse do melodrame. Tej melodični dramaturgiji avtorja vdihneta prepotrebni življenjski odmerek, ki se je, kot se nam zazdi ob poslušanju besedil, zgodil oziroma se dogaja nekje blizu, morda celo preblizu nas. Tako je, recimo, v meni zelo ljubi skladbi Love You, kjer se poleg dojemljivo emocionalno zabeljenega petja pojavlja zareza miniaturnega vložka, ki razsvetljuje tenko rdečo ločnico – ali pa bližino – besednih zvez love you in fuck you. Pa na primer v bravurozni Molly, ki se sliši kot stičišče čudežnih dokov (Tricky in Portishead) dveh svetov z vso svojo inštrumentalno in vokalno naracijo, kot da bi se nam pred očmi in ušesi razgalila meglica in bi bili priče ... Nasploh so zgodbe, ki jih v sozvočju pripoveduje Bombyx Lori, tisto, kar poslušalca zasvojljivo zapelje v situacijsko dinamiko in visoko ležeči svet, kjer se prepletata ponotranjenost čustev in njihova projekcija navzven. Kolikokrat ste poslušali skladbe, ki nosijo naslove, kot so Russia, Alien ali Tryptich, in ob tem o(b)stali poslušalsko potešeni in zadovoljeno uslišani. Le samozavest v ranljivosti in pogum v vztrajnosti sta vrlini, ki narekujeta umetniško iskrenost. 

Album Little Gifts From The Universe prevevajo občutki, ki so, roko na srce, časovna in terminološka konstanta kakovostnega glasbenega izraza, čeprav smo jih dandanes v globaliziranem svetu zvoka in slike bolj redko deležni. Ta album je tako morda mali dar za avtorja, a vsekakor veliki dar za poslušalca.