10.08.2022

Kolažiranje v času socialne distance

Skupna vsem kompozicijam Mihaela Hrustlja sta večkratno ponavljanje posamičnih motivov in tem ter poudarjanje vokalnih vložkov.

Nina Novak

Collage

Mihael Hrustelj

Collage

samozaložba
2022

Velenjčan, ki je zadnja leta v ospredje svojega umetniškega raziskovanja postavljal povezovanje klasične kitare z vokalom, kar je uresničeval predvsem na solističnih koncertih, se je v času omejevanja stikov v nasprotju z večino glasbenikov odprl za sodelovanje z drugimi. Collage ne sledi konceptu iskanja čudovitega tona s kitaro v jedru, temveč ponazarja možnosti združevanja različnih inštrumentov, pri čemer je njegov, kitara, eden izmed številnih, ki pa mora k celoti vedno znova dodati tehtno obogatitev. Hrustlja kot dosedanjega (pretežno) solista je pandemija prisilila k oddaljevanju od načrtovanja koncertne prihodnosti in ga približala poveličevanju preteklosti, pri čemer sta se studijsko okolje ter pomoč kolegov najbrž zdela najvarnejša izbira. Rezultat tega procesa je Collage, pomemben dokument določenega obdobja in glasbenega razvoja avtorja, ne pa tudi zaokrožena glasbena celota, ki bi bila povsem uravnotežena in bi nagovarjala izbrano občinstvo.

S tem in glede na dejstvo, da je pri projektu sodelovalo več kot dva ducata ljudi, je povečini avtorska glasba Mihaela Hrustlja izgubila spontanost in se namesto k posnemanju muziciranja na živih odrih preusmerila k studijski produkciji ter vnaprejšnji aranžerski dovršenosti. A ne povsem, saj so navsezadnje bistvo kolaža, kot je avtor poimenoval žanrsko precej raznolike kompozicije, prav lepljenje, zlaganje, spajanje, združevanje in mešanje glasbenega materiala, ki v tem primeru izvira tako iz slovenske ljudske motivike kot tudi iz jazzovske, orkestrske in klasične glasbe ter marsikaterega popularnega stila. Vsem je skupno večkratno ponavljanje posamičnih motivov in tem, ki jih občasno variira ali modulira, in poudarjanje vokalnih vložkov. Ti mestoma sicer izostanejo (npr. v Full Moon Dance) ali pa so brezbesedni, kot v odprti kompoziciji Star Spirits / Ground Will Get Us Flying, kjer v nadaljevanju preidejo v besedilo, drugič pa nadvse pomenljivi, kot na primer v edini avtorski, napisani v slovenščini, Dobro Jutro Jaz. Ker v njej prevladuje orkestracija godalnih in vokalnih linij, je najnežnejša in najtesneje povezana s predhodnim delovanjem kitarista, ki se na tem izdelku v večji meri obrača k slovenski dediščini, kamor med drugim sodi zborovsko petje.

S krepitvijo vokalnih odsekov (npr. v Micki Kovachevi) neguje večglasno petje, s čimer morebiti nakazuje smernice svojega bodočega delovanja in razvoja, katerega vse pomembnejši del postaja najnaravnejše glasbilo oziroma orodje izražanja – človeški glas. V tem kontekstu lastnega prepleta z glasom Klare Klančnik, ki se osamosvoji v kompoziciji Prelude in C Major Ave Maria Space Trip, napojeni z deli klasičnih skladateljev Johanna Sebastiana Bacha in Charlesa Gounoda. Podobno zasnovana je Four Seasons, Winter, 1st movement Antonia Vivaldija. Gre za elektrificirana crossoverja, s katerima album postane to, na kar napeljuje naslov: skupek različnih vplivov, v katerem težko zaznamo rdečo nit, če ne poznamo predhodnega Hrustljevega udejstvovanja, ki se je dotikalo rock, metal, orkestrske, jazzovske, etno in meditativne glasbe. Avtor se tem z albumom Collage poklanja oziroma zahvaljuje. 

Vendar to ne pomeni nujno, da jim namenja dovolj prostora. Dober primer je kompozicija Streets of Sarajevo, edina, v kateri prostor dobijo preostali solisti, vendar so njihovi vložki bolj ali manj le nakazani in ne dobijo prave priložnosti, da bi se zares razvili, kaj šele stopili v ospredje. Kar je do neke mere pričakovano. Hrustlja kot dosedanjega (pretežno) solista je pandemija prisilila k oddaljevanju od načrtovanja koncertne prihodnosti in ga približala poveličevanju preteklosti, pri čemer sta se studijsko okolje ter pomoč kolegov najbrž zdela najvarnejša izbira. Rezultat tega procesa je Collage, pomemben dokument določenega obdobja in glasbenega razvoja avtorja, ne pa tudi zaokrožena glasbena celota, ki bi bila povsem uravnotežena in bi nagovarjala izbrano občinstvo.