27.03.2023

Matej Hotko: Naloga mentorja je glasbenika pripraviti na življenje

Akademija za glasbo po enajstih letih od odprtja katedre za jazz, oktobra letos odpira jazz smer s samostojnimi programi jazz bobnov, kitare, klavirja, kontrabasa, petja, saksofona, trobente in violine.

Nina Novak

Matej Hotko
Foto: Tiberiu Marta

Zametki jazzovske glasbe so na ozemlju Slovenije prvič zazveneli pred stoletjem, natančneje leta 1922, ko je Tržačan Miljutin Negode z zasedbo Original Jazz Negode posegel po elementih tega izvorno ameriškega žanra. Z današnjega stališča njegove skromne improvizacijske poskuse težko enačimo z jazzom, a njegovemu delovanju kljub temu pripisujemo velik pomen, saj je ogromno prispeval k razvoju slovenske glasbene kulture, s poudarkom na jazzu, katerega prevlado beležimo po letu 1945, ko je pričel delovati Big Band RTV Slovenija, takrat imenovan Plesni orkester Radia Ljubljana. Tudi kasneje, v obdobju zlatih let slovenske popevke, ki je sčasoma prevzela vodilno mesto in se nazadnje umaknila modernejšim glasbenim oblikam, je bil jazz del vsakdanjega družabnega življenja, medtem ko je ponovni razcvet doživel v novem tisočletju. Danes številni njegovi slovenski predstavniki dosegajo vidne uspehe tako doma kot v tujini, čeprav možnosti za visokošolsko izobraževanje v Slovenije doslej niso imeli. Kar pa se z novim šolskim letom spreminja. Akademija za glasbo po enajstih letih od odprtja katedre za jazz, v okviru katere so študentje klasične glasbe obiskovali izbirne jazz predmete, oktobra letos odpira jazz smer s samostojnimi programi jazz bobnov, kitare, klavirja, kontrabasa, petja, saksofona, trobente in violine. Število mest je zaenkrat izredno omejeno, a ta korak, tako kot že prej Negodetov, nedvomno pomeni prelomnico. Študentom bomo nudili podporo pri iskanju zaposlitve, in tu ne govorim o poznanstvih, temveč o učenju o tem, kako preživeti na trgu. In kar je najpomembnejše: čeprav se jazz smer na Akademiji za glasbo šele odpira, v tem nismo novinci. Katedra za jazz obstaja že enajst let, večina profesorjev pa poučuje še kje drugje, v kateri od glasbenih šol, na konservatoriju, na drugih univerzah. Vsi imamo bogate pedagoške izkušnje, ki se prepletajo z umetniškimi, in veščino poučevanja razvijamo dvajset ali več let, tako da nismo glasbeniki, ki bi se nas pripeljalo direktno z odra. Predvsem in tudi smo pedagogi.

O poti, ki jo je bilo treba prehoditi, da bi skoraj trideset let trajajoče sanje postale resničnost, smo govorili z doc. Matejem Hotkom, vodjo jazz smeri na Akademiji za glasbo ter profesorjem jazz kontrabasa, kombo zasedbe in dveh big bandov. Njegova razmišljanja smo dopolnili z mislimi mag. Jake Puciharja, rednega profesorja, ustanovitelja in nekdanjega vodje katedre za jazz, čigar prispevek k odprtju jazz programov je prav tako izrednega pomena, ter Igorja Matkovića, profesorja in nekdanjega vodje smeri jazz – zabavna glasba na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana.

Informativni dan, vpis in sprejemni izpit

Informativnega dneva ob napovedanem odprtju jazz smeri na Akademiji za glasbo se je v petek, 17. februarja, udeležilo 60 posameznikov, še več pa jih je zanimanje za vpis izkazalo pisno. Večinoma gre za glasbenike, ki prihajajo z ljubljanskega ali mariborskega Konservatorija za glasbo in balet, nekaj je tudi tujcev oziroma starejših, z že zaključenim univerzitetnim programom.

Kot vsako leto bo Akademija za glasbo tudi v študijskem letu 2023/24 v prve letnike sprejela do 60 študentov, in prvič letos bodo del te kvote študentje jazz smeri. Za redni in izredni jazz študij bobnov, kitare, klavirja, kontrabasa, petja, saksofona, trobente in violine je predvidenih do največ 15 mest, a si Matej Hotko, vodja jazz smeri na Akademiji za glasbo, v naslednjih letih obeta širitev.

Poleg njega bodo glavne predmete poučevali Gašper Bertoncelj, Ana Bezjak, Marko Črnčec, Igor Matković, Jani Moder, Jure Pukl in Peter Ugrin ter splošne Primož Fleischman, Steve Klink, Urška Pompe, Jaka Pucihar in Darja Švajger.

Vpisno prijavnico je bilo mogoče oddati do ponedeljka, 27. marca, sprejemni izpiti pa bodo potekali v petek, 19. maja. Specifične zahteve preizkusa glasbeno-umetniške nadarjenosti in znanja so navedene na spletni strani Akademije za glasbo. Najdete jih TUKAJ.

Katedra za jazz na Akademiji za glasbo v Ljubljani deluje dobro desetletje, natančneje enajst let, a so bili jazz programi doslej na voljo izključno študentom klasične smeri v obliki izbirnih predmetov. Če se ozreš na vsa ta leta: v kolikšni meri sta se odnos in sprejemanje jazzovske glasbe na akademski ravni spreminjala?

Matej Hotko: Predvsem bi rekel, da smo se izjemno razvili in da dobrega vlaka, ko enkrat spelje, ni mogoče več ustaviti. Navsezadnje največ povedo številke in dejstvo, da programe, ko dosežemo število 60, preprosto zapremo. Vpis nanje nato ni več mogoč; do tega pride, ker se vsakič znova vsa mesta zapolnijo. Skozi leta se je enostavno razvedelo, kaj počnemo, o tem se govori in zato študentje že vrsto let želijo biti del naše zgodbe. Da pa je v Sloveniji na splošno ogromno zanimanja za jazz, ni nič novega, saj se v nasprotnem primeru ne bi toliko mladih vsako leto odločalo za študij jazza na kateri od evropskih ali ameriških univerz.

Sodeč po uspehih in dosežkih naših glasbenikov, imamo v Sloveniji na področju jazza enega najboljših izobraževalnih sistemov srednješolske stopnje, ki deluje že več kot tri desetletja. Na drugi strani je bil univerzitetni program vzpostavljen pred komaj dobrim desetletjem, in še to v omejenem obsegu. So že takrat obstajala prizadevanja za odprtje samostojnega študija jazza in v kolikšni meri si bil vključen vanje?

Matej Hotko: Prve zamisli glede tega so bile med glasbeniki prisotne že pred tremi desetletji, ko sem sam obiskoval srednjo šolo, a so bile omejene na pogovore o tem, kako dobro bi bilo, če bi obstajal študij jazza tudi pri nas. Te diskusije so nato postale nekoliko resnejše pred sedemnajstimi leti, ko je Jaka Pucihar, takrat že zaposlen na oddelku za kompozicijo in glasbeno teorijo na Akademiji za glasbo, okoli sebe zbral posameznike, primerne za poučevanje na univerzi. Vendar iz teh in onih razlogov do konkretnejšega premika vseeno ni prišlo. Sam od nekdaj zagovarjam stališče, da je treba najprej pokazati rezultat, zato sem pred enajstimi leti pričel voditi kombo zasedbo, naslednje leto tej dodal big band in naslednje še en big band. In za vse skupaj je zanimanje iz leta v leto raslo. Bistvo naših srečanj je od samega začetka druženje, razmišljanje o glasbi in vzpostavljanje drugačne komunikacije med študentom in mentorjem, torej mano, saj stremim k temu, da se imamo dobro, čeprav ob tem trdo delamo. To nam uspeva in kmalu smo imeli prve koncerte, zaradi dobrega vzdušja in celotne izkušnje pa so želeli biti z nami tudi drugi, tako da na stranske predmete jazza že leta beležimo poln vpis. 

Delo je očitno obrodilo sadove, saj se oktobra letos odpira samostojna jazz smer, za katero gre največ zaslug pripisati prav tebi in Jaki Puciharju. Lahko nekoliko podrobneje orišeš celotni proces, vključno z zapleti in dilemami, do katerih je na tej poti zagotovo prihajalo?

Matej Hotko: Jaka je bil vsa leta vodja katedre za jazz, nakar sem to vlogo pred tremi leti prevzel jaz, ves čas pa sva skupaj obiskovala univerze po Evropi in razmišljala, kako se lotiti tega podviga. Na neštetih srečanjih sva razpravljala, kaj narediti, kako, a do rezultatov, čeprav sva marsikdaj mislila, da sva našla pot, nisva prišla, saj pravega posluha nekako ni bilo. Kljub temu sem se po prevzetju vodenja katedre za jazz temu resno posvetil in prizadevanja so se kmalu pričela odvijati v pravo smer. V tem času se je marsikaj spremenilo, predvsem je bilo vse več podpore; da pa bi to pojasnil, se moram vrniti malce nazaj. 

Namreč, profesorjev Akademije za glasbo, četudi je naš big band igral že praktično vsepovsod po Evropi, na naših koncertih nisem videval. Potem je imela Univerza v Ljubljani obletnico, kasneje tudi sama Akademija za glasbo, in ob tej priložnosti smo pripravili slavje, ki je potekalo v Cankarjevem domu in na katerem so morali prisostvovati vsi mentorji, medtem ko se je big band, kot tudi druge zasedbe Akademije za glasbo, predstavil z eno od skladb. In takrat se je zgodilo. Po tem koncertu sem s strani kolegov s klasičnega oddelka prejel več sporočil, v katerih so izrazili čestitke in zadovoljstvo nad tem, kako dobro zvenimo. Gre za trenutek, v katerem so pričeli verjeti, da je to, kar delam, dobro, zato ta nastop dojemam kot prelomnico, saj se od takrat dalje kolegi vedejo drugače. Pričeli so se zavedati, da je jazz smer potrebna. Ko sem zatem kot vodja katedre za jazz obiskoval sestanke, sem vedno čutil skupinsko podporo, nakar smo pred letom dni ugotovili, da zmoremo. 

Razdelili smo si naloge, sestavili predmetnik, učne načrte, točkovnik, poiskali mentorje in predvsem stremeli k temu, da bi vse delovalo kot celota. Pri pisanju dokumentacije sta bila v veliko pomoč prav Jaka kot nekdanji vodja katedre za jazz in Igor Matković, do septembra lani vodja smeri jazz – zabavna glasba na ljubljanskem konservatoriju, ki je omogočil vpogled v tamkajšnje šolanje ter stopnjo, ki jo dosežejo dijaki, kar je zelo pomembno, ker smo želeli izoblikovati predmetnik, ki se bo dopolnjeval oziroma logično nadaljeval. Mi trije smo bili tisti, ki smo se redno srečevali vse leto, sprva tedensko, nato na dnevnih sestankih, saj smo bili glede na to, da smo se zamisel odločili realizirati še letos, omejeni z roki in številnimi postopki, ki se jih, iskreno povedano, niti ne želim več spominjati. Pomembno je, da smo nazadnje dobili zeleno luč, zaradi česar smo morali v zelo kratkem času organizirati informativni dan, omogočiti vpis, za katerega so bile prijave odprte do 27. marca, in že napovedati sprejemne izpite, ki bodo 19. maja. Zdaj gre torej več kot zares.


mag. Jaka Pucihar, redni profesor, ustanovitelj in nekdanji predstojnik katedre za jazz na Akademiji za glasbo ter pianist in skladatelj

O jazz oddelku na Akademiji za glasbo že leta krožijo številne govorice, zdaj pa je njegovo odprtje končno pred vrati. Kateri dogodek je bil ključen, da so se pred več kot desetletjem uresničila tvoja prizadevanja, da se jazz predmeti ponudijo kot dodatni, izbirni predmeti klasične smeri?

Jaka Pucihar: V same govorice se ne bi spuščal, saj je človeška ustvarjalnost izredno bujna, medtem ko kakšen poseben dogodek prav tako težko izpostavim. V resnici gre za zelo dolgo zgodbo, pri kateri sta poleg mene dve ključni osebnosti, in sicer Jani Golob ter takratni dekan Akademije za glasbo, Pavel Mihelčič, ki je kot prvi pokazal izredno zanimanje in podporo zamisli o jazzu na akademiji. Začetki teh prizadevanj tako segajo precej daleč nazaj, a nam vse do zdaj, tudi in predvsem zaradi prenove programov po bolonjskem sistemu, ni uspelo, saj univerza v tem obdobju ni dopuščala uvajanja novih smeri, ker je bilo treba prenoviti že obstoječe. Zame osebno je bila to priložnost, da jazz vsebine vpeljem v predmetnik kot dodatne predmete, kar sem uspešno izkoristil. Posledično sem moral poiskati primerne profesorje, in eden prvih je bil Matej Hotko, za katerega sem še danes prepričan, da je bil moja najboljša izbira. Z njegovim big bandom smo kasneje naredili pravo revolucijo. Bili smo na številnih mednarodnih turnejah, imeli koncerte in snemanja, zaradi katerih nas je videl ter slišal ves svet. Dosežki so dosegli tudi tiste nad nami, ki so nazadnje le uvideli, da je vse skupaj izredno profesionalno zastavljeno, prav tako pa nujno potrebno.

Z ozirom na to, da si bil dolga leta vodja katedre za jazz in hkrati osrednji pobudnik za odprtje jazz smeri, morda nekoliko preseneča, da si to vlogo pred tremi leti predal naprej. Si v Mateju prepoznal dovolj močno osebo, da zamisel pripelje do konca?

Jaka Pucihar: Tudi to je precej dolga zgodba, a je bil Matej vsekakor moja prva izbira. Poznam ga še iz časov, ko se je pripravljal na študij v Ameriki, saj sem mu takrat pomagal pri demo posnetkih. In resnici na ljubo, ko je bilo odprto vprašanje sodelavcev, prav velike izbire niti ni bilo. Univerza je zavezana jasnim pravilom, ki se jih morajo držati vsi naši člani, a dejstvo je, da pred dvema desetletjema diplomiranih jazz glasbenikov ni bilo na pretek. Številni so seveda bili izredno aktivni, koncertno ali drugače, vendar z akademijo brez diplome ni mogoče sodelovati. Tako je ostala peščica primernih, pri katerih sem upošteval dosežke posameznika, še bolj kot te pa občutek, ali ima nekdo posluh za pedagoško delo. Po pričakovanjih je v vseh teh letih prihajalo do sprememb, a sem Mateju predstojništvo katedre za jazz, ki sem jo ustanovil pred dobrimi desetimi leti, predal, ker sem se v določenem trenutku pričel zavedati, da bo Matej ustanovitev jazz smeri pripeljal do konca bolje od mene. Preprosto lažje in boljše se je pogovarjal z vodstvom, zato sem uvidel, da bo tako za vse še najboljše. Navsezadnje sem sam na Akademiji za glasbo zaposlen že dvajset let, kar pomeni, da veljam za njenega notranjega člana, Matej pa pri nas ni bil polno zaposlen in se je kot zunanji sodelavec pogovarjal s povsem drugo energijo. Kljub temu sva ves čas povezana in sva odprtje jazz smeri, ki se bo zgodilo oktobra, dosegla v tandemu.


Sočasno z napovedjo odprtja jazz smeri in povabila na informativni dan so bila javno objavljena imena večine profesorjev, ki veljajo za najvidnejša imena slovenskega jazza srednje generacije in so uveljavljeni tako doma kot v tujini. Poleg tebe in že omenjenega Igorja Matkovića še Gašper Bertoncelj, Ana Bezjak, Marko Črnčec, Jani Moder, Jure Pukl ter Peter Ugrin. Na kakšen način se je z njimi doseglo dogovor o sodelovanju, z javnim razpisom, po presoji odbora ali s povabilom?

Matej Hotko: Ta odgovor zelo verjetno zanima marsikoga, resnica pa je, da smo sodelovanje sklenili s tistimi, ki so bili v sistem že vpeljali in zadostijo pogojem. Poučevanje na univerzi zahteva posebne, priznane umetniške dosežke in izpolnjevanje pogojev, postavljenih s strani univerze. Kdor jih ima, ima možnost oddati vlogo za sodelovanje z nami, ostali žal ne. Bomo pa v prihodnosti stremeli k temu, da se bo kader profesorjev jazzovske glasbe neprestano povečeval.

Morda je o tem še prezgodaj govoriti, vendar ima večina univerz sklenjene dogovore o študentskih in profesorskih, običajno semestrskih izmenjavah. Se možnost pridobivanja drugačnih pogledov oziroma širjenja teh obeta tudi študentom ljubljanske Akademije za glasbo?

Matej Hotko: Seveda, izmenjave so sestavni del bolonjskega sistema, katerega del je tudi Akademija za glasbo, kar pomeni, da bo Erasmus enako kot vsem drugim na voljo bodočim študentom jazz smeri. Poleg tega obstaja lepo število univerz, ki so že pokazale zanimanje za povezovanje z nami, čeprav ne gre za nikakršno novost, saj smo na podoben način v preteklih letih izvedli precej koncertov in tudi sami gostovali po Evropi. A partnerstev kot jazz smer doslej nismo sklepali.

Kot sem že omenil, zagovarjam stališče, da je treba stvari najprej urediti pri sebi. Prav zato o gostujočih profesorjih, vsaj na tem mestu, ni smiselno govoriti. Kader, ki ga imamo, je premišljeno izbran in kvalificiran, gre za vrhunske pedagoge z dvajset in več leti izkušenj. Razumem, da je v preteklosti marsikdo posamezno univerzo izbral, ker je imela na spletni strani navedenega superzvezdnika, a so izkušnje pokazale, da tisti zvezdnik ure običajno izvaja izredno neredno. Skratka, ni povsem tako, kot si marsikdo predstavlja. Natanko zato smo se pri nas pozornost odločili usmeriti v profesorje, ki so in bodo tukaj ter bodo v dobrobit študentov izvajali redni pouk. Veliko ime, napisano na spletni strani …, ne verjamem, da je to prava pot, še več, v tem celo ne vidim prav nobene prednosti, ker ta oseba ne pozna ne našega sistema ne študentov in ne ve, kaj se dogaja na šoli. Bomo pa takšne ljudi z veseljem povabili k izvajanju delavnic. A od mentorjev vsekakor pričakujemo reden pouk. Na splošno bi rekel, da smo s svojim dosedanjim delom že dokazali, da se je šolati pri nas vredno, in ko bomo pokazali nove rezultate, sem prepričan, da se bomo zelo hitro uvrstili v evropski vrh jazz akademij. Vem, kaj zmoremo. Si bom pa nedvomno prizadeval za različne delavnice in projekte, pri čemer ni pomembno, ali bodo ti potekali teden dni, tri dni ali en dan, morda celo eno samo predavanje. Ključno je, da vsaka dodatna vsebina obogati študente.

Kako je potekalo oblikovanje predmetnika? Ste se pri tem zgledovali po modelu katere od tujih univerz ali za njim stoji akademija kot taka? V kolikšni meri je bila vsebina prepuščena mentorjem?

Matej Hotko: Čigava odgovornost je pisanje vsebine predmeta? Glede na to, da vlogo profesorja praviloma opravlja nekdo, ki je na svojem področju najboljši, programa namesto njega, vsaj na akademski ravni, ne more pisati nihče drug. Seveda pa smo, ko so mentorji podali svoje zamisli, predmetnik poenotili in se osredotočili predvsem na rast študentov iz prvega skozi drugi v tretji letnik. Na to, kako se ti iz glasbenikov, katerih začetki so vezani na učenje tradicionalnih glasbenih oblik, vse bolj približujejo sodobni glasbi in v njej pričnejo iskati sebe. Želimo torej, da nihče ne ostane le izvajalec, denimo, bebopa, temveč najde lastni izraz, kajti cilj je širiti glasbo in njen jezik razčleniti na, če lahko tako rečem, različne podjezike. Hkrati s tem se v tretjem letniku posvetimo resničnemu življenju. Pojavijo se tonska tehnika, glasbeni posel in številni drugi predmeti, s pomočjo katerih bomo posredovali vsem potrebna znanja, ki na marsikateri akademiji izostanejo. 


Igor Matković, profesor in nekdanji vodja oddelka jazz – zabavna glasba na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana ter trobentač in skladatelj

Oblikovanju predmetnika jazz smeri na univerzitetni ravni se je namenilo obilo pozornosti tudi z željo, da se izogne podvajanju s predmetnikom srednješolske stopnje. Gre pri tem za skupne predmete, da se študentje ne bi vnovič učili, denimo, zgodovine glasbe, ali pa govorimo o razvijanju umetniške sposobnosti vsakega posameznika kot inštrumentalista oziroma vokalista?

Igor Matković: Pri oblikovanju predmetnika na univerzi smo pozornost dali predvsem pridobivanju specifičnih in praktičnih znanj, ki bi jih študentje lahko zelo konkretno uporabili na svoji poti. Kot sam vidim, je predmetnik v srednji šoli širše zastavljen, saj je morda v tem obdobju pomembneje seznaniti se s splošnim znanjem o jazzu in s teoretičnimi predmeti, kakršna sta aranžiranje in zgodovina glasbe. Vse je usmerjeno v splošno razgledanost. Sama snov se kasneje na akademiji delno ponovi, ker v učnem načrtu obeh ustanov ostajata aranžiranje in teorija jazza, vendar sta na univerzi predmeta usmerjena h konkretnosti. Teorija jazza se bo tako, denimo, posvečala aranžiranju za male zasedbe ali aranžiranju za velike zasedbe, kar bo gotovo prišlo prav vsakomur. In snov pri inštrumentu gre prav tako globlje. Velik poudarek se daje osebnemu slogu in oblikovanju osebnosti vsakega posameznika ter njenemu poudarjanju. Treba je razumeti, da se je v povezavi z jazzom, pravzaprav ne le jazzom, a sam lahko govorim zanj, obravnavi določene snovi ali tematike mogoče v različnih obdobjih posvetiti povsem drugače, ker se zorni kot spremeni. Dejansko je celo zaželeno, da se s snovjo seznaniš v srednji šoli, v času študija, ko premoreš več znanja, pa gradivo ponoviš in ga natančneje obdelaš.

Mladi slovenski glasbeniki v svetu že zdaj uživajo velik ugled, med drugim dosegajo izjemno visoko ravan tako znanja kot veščin, zato je domišljeno sestavljeni predmetnik toliko pomembnejši, posebno v primerjavi z drugimi univerzami, saj se lahko postavi v domeno dodatne prednosti. Kje vidiš dobre strani in morda tudi pomanjkljivosti skorajšnjega odprtja jazz smeri na Akademiji za glasbo, toliko bolj v povezavi z vplivom te na celotno sceno?

Igor Matković: Pomanjkljivosti ne vidim, zaznavam pa v tem koraku obilo dobrega. Gre za velik doprinos vsem glasbenim oblikam, s katerimi se bo jazz dopolnjeval, in za možnost izjemnega razvoja naše scene, saj je odprtje jazz smeri pomembna pridobitev ne le za slovensko jazzovsko sceno, temveč za sceno na splošno. Vedeti moramo, da imajo študentje v teh letih največ življenjske energije za učenje in podajanje naučenega naprej, zato tudi največ doprinesejo. In ti ljudje bodo zdaj ostali doma, zaradi česar bodo svoj čas in energijo usmerili v razvoj naše scene. Prejeto znanje bodo osmislili v svojem osebnem izrazu in tega zaživeli skozi sodelovanja ali organizacijo dogodkov, kar je za nas izrednega pomena.


Kako bi komentiral dva pola, ki sta se pojavila ob napovedi odprtja jazz smeri na Akademiji za glasbo? V mislih imam na eni strani tiste, ki menijo, da gre za zgodovinski dogodek, zaradi katerega se bo preorganizirala in razvila celotna scena, ter tiste druge, ki so prepričani, da je odhod na študij v tujino nujen že zaradi mednarodnega mreženja in pridobivanja drugačnih vplivov.

Matej Hotko: To je prisotno povsod in vedno bo do tega prihajalo. Skeptiki so nemalokrat prav tisti, ki bi želeli biti del tega, a to iz že kakšnega razloga ne morejo biti. Sam realno vem, kakšno ravan dosegamo na Akademiji za glasbo, ker sem del tega že več kot deset let. In dejstvo je, da so pri nas najboljši študentje v Evropi. To je vsem znano in zato tudi je toliko naših glasbenikov po svetu. Govoriti, da zanimanja ni ali da si ljudje študija jazza v Ljubljani ne želijo, je neumno. To dokazujejo tudi številke: brez kakršnekoli resne najave se je informativnega dneva, ki smo ga napovedali izključno na družabnih omrežjih le nekaj dni poprej, udeležilo 60 posameznikov, še več pa nam jih je pisalo. Zato se ne bom spuščal v diskusije. Ljudje se želijo šolati, in to v Ljubljani. Dolgo smo čakali na to in morali bi čestitati sami sebi, da nam je uspelo. Klasično glasbo poučujemo že desetletja, jazz pa doslej te možnosti vsaj pri nas ni imel, zato bodimo srečni, da se to spreminja. Poleg tega marsikatera šola v okolici ne more ponuditi tega, kar ponujamo mi. Tistemu, ki ima pomisleke, bi zato rekel, naj razčisti predvsem sam s seboj. Kar pa se tiče študija v tujini, je ta možnost vsakomur še vedno na voljo. Morda pri nas naredi prva tri leta, nakar se odpravi v New York, ko bo nanj že pripravljen. Ponavljam: vsak ima o tem možnost presoditi sam, ne vem, zakaj bi to počeli drugi ter o celotni izkušnji, še preden jo je kdorkoli sploh doživel, širili slab glas.

Praviš, da Ljubljana ponuja celo več od marsikatere druge univerze. Kakšne so posebnosti ali prednosti študija jazza na ljubljanski Akademiji za glasbo v primerjavi z okoliškimi središči?

Matej Hotko: Finančna dostopnost, strokovna usposobljenost mentorjev, predmetnik, mojstrski tečaji, sama Ljubljana …, smo v središču dogajanja, v centru mesta, kjer nas obkrožajo lokali, restavracije, koncertna prizorišča. To je izjemnega pomena. Ob tem gre za študij v slovenskem okolju, v slovenskem jeziku, kar bo nedvomno pripomoglo k razvoju naše scene. Prav tako moram omeniti poučevanje v malih skupinah, ker je pozornost mentorja povsem drugačna, če ima v razredu sedem, osem učencev in ne petindvajset. In sama Akademija za glasbo; del nje so Klub Kazina, kjer bomo koncertirali, imeli dostop do sodobnih glasbenih učilnic in vse opreme, ki je nujna za ustvarjalno študijsko okolje, hkrati z vsem naštetim pa bodo prejeli nasvete ter priporočila za oblikovanje uspešne kariere. Gre za področje, ki smo ga opredmetili. Študentom bomo nudili podporo pri iskanju zaposlitve, in tu ne govorim o poznanstvih, temveč o učenju o tem, kako preživeti na trgu. In kar je najpomembnejše: čeprav se jazz smer na Akademiji za glasbo šele odpira, v tem nismo novinci. Katedra za jazz obstaja že enajst let, večina profesorjev pa poučuje še kje drugje, v kateri od glasbenih šol, na konservatoriju, na drugih univerzah. Vsi imamo bogate pedagoške izkušnje, ki se prepletajo z umetniškimi, in veščino poučevanja razvijamo dvajset ali več let, tako da nismo glasbeniki, ki bi se nas pripeljalo direktno z odra. Predvsem in tudi smo pedagogi.