Med zvezdami

Preden sem začel pisati to recenziji, sem si zavrtel album Astro Disco, ki je posebno odskočil od pisalne mize ob skladbi Canyon's Joyride, ki je na albumu na mestu ... boste morali sami ugotoviti. Niti ne gre za številko niti za mesto, temveč za občutek diskotečnega poslušanja, ki poganja kri po žilah tudi v primeru, ko so naša plešoča telesa v stanju breztežnosti. 08080 (Jure Anžiček) nam na svojem mini albumu Astro Disco predstavi povsem drugačno glasbeno izkušnjo, kot bi jo pričakovali ob naslovni besedni skovanki. Ali pa gre ravno za to – najbolj nazoren zvočni prikaz plesnega (disko) formalizma med zvezdami, ki jih avtor-skladatelj-interpret niza z intergalaktično senzibilnostjo. Njegov glasbeni podpis je inovativen in nekonvencionalen, ravno v tolikšni meri kot naš tuzemski pogled v nebo, med zvezde. Razlika je le v tem, da smo kot poslušalci hipnotizirani z Juretovo drzno modulacijo distorzije, ki naše poglede usmerja še globlje v nebo. Prepustiti se takšnem občutku je privilegij za vse, ki si Astro Disco zavrtimo brez poprejšnjih predsodkov do zvezd, diska, situacijskega spomina in vesoljne neskončnosti. Njegov glasbeni podpis je inovativen in nekonvencionalen, ravno v tolikšni meri kot naš tuzemski pogled v nebo, med zvezde. Razlika je le v tem, da smo kot poslušalci hipnotizirani z Juretovo drzno modulacijo distorzije, ki naše poglede usmerja še globlje v nebo. Prepustiti se takšnem občutku je privilegij za vse, ki si Astro Disco zavrtimo brez poprejšnjih predsodkov do zvezd, diska, situacijskega spomina in vesoljne neskončnosti.

V uvodni skladbi Dies Illa nas odplakne v zvočni modular breztežnosti, ki pretrese vse skrbi, da naši podplati niso zmožni vesoljnega poplesovanja. In četudi gre za intimna valovanja, nas 08080 v nadaljevanju s skladbo A.D. linearno pozicionira v enosmerne koordinate sozvezdja in sozvočja. V Destroyer MKV (Part I & II) pa smo prepuščeni komunikacijskemu odmevu in odsevu, ki našo plemensko pripadnost povzdigne v vesolje, kjer je vsak bratu brat in sestra sestri. Zaključna Minor Threat nas s kitarsko in ambientalno akustiko ... uh, vrne na plesišče in presečišče. In kaj več naj napišem kot nekdo, ki mu je skupina Minor Threat nakazala poti osebnega in novinarskega razvoja? 08080, genialno!