MENT Ljubljana: Obilica izstopajočih zasedb

Četrtkov koncertni del na MENT-u vsako leto znova nestrpno pričakujemo, saj se razširi iz štaba Kina Šiške po celotni Ljubljani in ponuja veliko več raznolikih skupin in sočasnega hektičnega dogajanja kot uvodni sredin večer. Klubovju Metelkove se tako pridružijo še Stara mestna elektrarna, Kinoteka in Orto bar. Zaradi tega in onega obveznega opravka sem sam za začetek ostal kar v Šiški ter zamudil bojda intrigantne nastope osciloskopskih ustvarjalcev Jerobeam Fenderson & Hansi3D v Kinoteki in nemškega pop dvojca Ätna v Elektrarni ter si ogledal koncert srbske skupine Bitipatibi v šišenski Komuni. 

Bitipatibi je zvočno zanimiva zasedba, v ospredju katere dominira sanjavi ženski vokal v srbščini, ki je kljub svoji rahli odmaknjenosti zrel in suveren. Zvočno se zasedba nagiba k dreampopu s poudarkom na popu, kjer se zelo redko oziroma sploh ne poigrava s kakršnokoli drznostjo. Čeprav tehnično in aranžmajsko dodelana glasba, ki deluje odlično za ležerno poslušanje, ji morda manjka še kaka sestavina, ki bi jo naredila bolj samosvojo. 

Sledil je premik na Metelkovo, kjer je v Menzi pri koritu svoje skladbe predstavljal bend Acute Dose, ki je (tako se ga je oglaševalo) najljubši češki bend Kinga Krula. Če pustimo ob strani promocijske prijeme in morebitne primerjave s priljubljenim angleškim rdečelascem, gre pri tem bendu za razgibane kompozicije, ki jih narekuje predvsem domiselna medigra dveh kitaristov z dopolnjujočimi se motivi, ki včasih spominjajo že na kake bolj avantgardno tehnične kitarske bende, kakršen je na primer kalifornijski Tera Melos. Mladostniško nabrito, zabavno in prepričljivo. 

Na drugi strani Metelkove, v Gala Hali, je sledil masterclass v loopanju kitare. Norveški duo kitarista in bobnarja z imenom Aiming For Enrike je postregel s tehnično zahtevnimi, a zato popolnoma nič manj plesnimi skladbami. Če povzamemo: kitarist na električni baritonski kitari zaigra motiv, ki ga hkrati posname in ustvari loop, ta pa s tem postane osnovni gradnik za celotno skladbo. Loop je nato podvržen različnim mutacijam in inverzijam, najpogosteje je dvakrat pohitren, pri čemer se hkrati prestavi tudi za oktavo višje. Na videz preprosti motiv na začetku skladbe potem preko teh modulacij dobi čisto nov pomen, ko mu kitarist doda še harmonsko plat in dodatne motive ob podpori neverjetno točnega bobnanja. Njuna glasba, ki bi jo morda lahko opisali kot »kitarski techno«, tako temelji na dolgem stopnjevanju, počasnemu dodajanju elementov in razreševanju intenzitete. Bendu je uspelo zavidljivo uspešno združiti tehnično zapletene in strukturno premišljene zasnove s plesnimi težnjami glasbe, zato je njegov zvok edinstven in zagotovo sodi med vrhunce festivala.

Kljub temu je letošnji četrtek (kakor tudi sledeči petek) na MENT-u ponudil obilo izstopajočih zasedb. Še posebej na showcase festivalih se rado zgodi, da obiskovalec le tava sem in tja med klubi ter išče že kak vzburljivi dražljaj, katerega pa včasih ne dobi. Na letošnjem MENT-u se je zgodilo vse drugo kot to, saj me je večina glasbenikov v svoj nastop omrežila že ob samem vstopu v klub in mi nato ni povsem ušla iz misli še par dni po dogodku.

Sledil je obisk, oziroma bolje rečeno poskus obiska, koncerta belgijske zasedbe It It Anita. Pristal sem namreč v dolgi vrsti pred klubom Gromka. Čeprav so bile predvsem ob petkih že na prejšnjih edicijah festivala klasika vrste pred klubi, so se letos te pojavile že v četrtek. Dejstvo je, da je festival vsako leto bolje obiskan, s čimer je seveda povezana prenatrpanost Metelkove in prezadolženost za zaposlene v klubih. Organizatorja festivala sta v intervjuju za portal MMC (tukaj) povedala, da se v ekipi zavedajo problema vsakoletne širitve festivala in da so »pozorni na to, da je ta rast festivala zares zmerna in premišljena«. Prav iskanje ravnovesja med rastjo, kvaliteto ter raznolikostjo programa in nenazadnje željo po prepoznavnosti in mednarodni relevantnosti festivala se bo v bodoče verjetno izkazalo za največji izziv, ki bo terjal kreativne rešitve. Vendar glede na dosedanje uspešno in premišljeno vodstvo prvih petih edicij dvomim, da se mu to slednjič ne posreči. 

Ker sem ujel le zadnje minute nastopa It It Anite, ne morem povedati dosti več to, da sem zamudil nojzersko orgijo, ki je ravno dosegala svoj vrh z bendovim poslednjim udrihanjem po inštrumentih. In to kar sredi publike, ki je z videokamerami na telefonih in ritmičnim gibanjem več kot očitno uživala v ponujenih sprevrženosti. Ah, ja, škoda … Se pač vidimo kdaj drugič! 

Bendovski del večera so v Gala Hali zaključili francoski post pankerji Rendez-Vous, pri katerih pa se kljub močnemu attitudu vseeno nisem uspel otresti občutka blage neiskrenosti, saj so fantje izdajali nekaj simptomov rockstarovskega pozerstva. Komadi so sicer zveneli udarno in emocionalno nabito, kjer so jim kri poganjali predvsem agresivna bas kitara ter sintetizatorski zvoki, vendar razen dramatičnega nastopa niso bili preveč zapomnljivi. 

V istem klubu je nato sledil hrvaško-slovenski duo Kali Fat Dub, pri katerem verjetno ni treba preveč izrecno navajati žanra zasedbe, saj je ta razviden že iz imena. A naj dodam, da gre za malce hitrejšo, bolj elektronsko, predvsem pa bolj žurersko usmerjeno dub glasbo, kar sta želela nastopajoča izraziti še s svojimi kostumi. Čez inštrumentalno podlago je drugi član zasedbe prosto koval svoje rime, ki pa so v kontekstu pozne ure in rahle opitosti prisotnih izpadle povsem drugotnega pomena. Nastop ni kazal nobenih znakov dramaturškega loka in je z ekstravagantnimi kostumi, ki niso prav nič prispevali k vsebini, odzvenel medlo v noč. 

Kljub temu je letošnji četrtek (kakor tudi sledeči petek) na MENT-u ponudil obilo izstopajočih zasedb. Še posebej na showcase festivalih se rado zgodi, da obiskovalec le tava sem in tja med klubi ter išče že kak vzburljivi dražljaj, katerega pa včasih ne dobi. Na letošnjem MENT-u se je zgodilo vse drugo kot to, saj me je večina glasbenikov v svoj nastop omrežila že ob samem vstopu v klub in mi nato ni povsem ušla iz misli še par dni po dogodku. S tem MENT potrjuje in zasluženo utrjuje svoj položaj enega boljših tovrstnih festivalov.