Milijon domov, milijon zgodb

Če je prejšnji Bowrainov album Heal Me z vso klavirsko simfonijo, objeto v ambientalnem odmevu, na poslušalca deloval zdravilno s svojo dozo krepitve duha in optimizma, se novi album Million Homes sliši kot blagodejni odsev večne predstave o domu in njegovem pomenu. Celotni vtis in piko na i daje albumu Million Homes Bowrainovo petje, ki je vselej mehkobno, a hkrati prodorno. Album Million Homes ne prinaša spominov na obdobje korone, ampak v njem odzvanja zdajšnji čas, ki je neskončni vrtinec vojn, migracij, gospodarskih in okoljskih kriz in navsezadnje človeške osamljenosti in odtujenosti, ki sta (in)direktni rezultat digitalne povezanosti.

Zagotovo sta na to vplivali idejna zasnova in Bowrainova skladateljska skicirka pričujočega albuma, nastali v času kovidnega zaprtja, ko smo bili vsi obsojeni na domovanje in domove, pa ne po lastni želji. Vendar album Million Homes ne prinaša spominov na to obdobje, ampak v njem odzvanja zdajšnji čas, ki je neskončni vrtinec vojn, migracij, gospodarskih in okoljskih kriz in navsezadnje človeške osamljenosti in odtujenosti, ki sta (in)direktni rezultat digitalne povezanosti. 

Album odpira skladba Wake Up Call, ki v prepoznavnem Bowrainovem slogu simfoničnega minimalizma postreže pevsko navdihnjeno prebujanje v svetu, kjer je resnica odrinjena na obrobje lažnih informacij. V Live Without It se skozi melanholično bravuro klavirskega recitala iz ozadja, ki ga vselej bogati nežna zvočna večinštrumentalna podoba, znajdemo v okolju pretehtavanja, brez česa vse ni smisla živeti, kot da bi glasbenik opisoval turbo kapitalizem in stroj, ki melje potrošnika, se pravi slehernika. Skladba Hit The Bottom povzdiguje Bowrainovo klavirsko mojstrovino, ki se v začetni jazzovski maniri razvije v večpredstavni soulovski izraz, katerega dopolnjujejo glasovi iz zaledja. Naslov, ki ponuja nešteto interpretacij in zaključkov, a le en izhod v sili, je vendarle poln empatije. 

Celotni vtis in piko na i daje albumu Million Homes Bowrainovo petje, ki je vselej mehkobno, a hkrati prodorno. Najboljši dokaz je skladba Everything Happens To Us, ki je osrednja točka tega albuma s svojo popartistično noto tako v domeni produkcije kot aranžmaja. Slednje se pretaka tudi v nadaljevanju skozi metafizično izkušnjo skladb Ruling in Homes, ki v tem dovtipu puščata na trenutke nostalgični priokus, a vselej ponujata razmislek o smiselnosti naše eksistencialne poti v prepad. Album zaključuje skladba Bright Eyes, ki je nekakšna pastorala poti v neznano, kjer se srečujejo zgodbe iz milijonov zapuščenih domov, kjer klavirsko okostje povzdiguje simfonija ponosa, upanja in brezmejne ljubezni. Ali kot je glasbenik sam nešteto poudaril, edina prava, neizbežna pot v prihodnost človeštva in našega planeta so solidarnost, iskrena medsebojna ljubezen, skrb za naravo in skromnost. Temu ni kaj dodati.