Mito v tretje ognjevito

Širino, dolgoročnost in daljnosežnost zapuščine mariborske pionirske institucije rap muzike Tekochee Kruja lahko razumemo šele danes. Pa še zdaj nismo pri koncu. Ekipa je sicer v nekakšnem stanju hibernacije, če že ne v pokoju, a poleg vsega materiala, ki ga je izdala, vseh videospotov, ki jih je posnela, in vseh koncertov, ki jih je odtulila, se je v njej kalilo kar nekaj še aktivnih akterjev domače krajine popularne glasbe.

V smeri popa usmerjenem miljeju s tem mislim na delovanje Emkeja, ob katerem kot nekakšen kontrapunkt stoji producent Šuljo s svojo precej raziskovalno in zvočno drzno elektroniko. V kontekstu neodvisnega, alter, podzemnega, naredi-sam raperskega stila pa je tretji še zelo dejavni in rime brcajoči član kolektiva Mito.

Mito je prvenec Egon izdal leta 2011 in že takrat pokazal izjemen občutek za tekstopisje, metriko, zlaganje zlogov in oster zvok, ki je stalno in zavestno odstopal od konvencije in standarda, tudi če je bil aranžma celotnega zvočnega paketa še vsaj malo na strani klasičnega (a ne ravno veselega) rapa. Pod produkcijo se je podpisal Šuljo. Drugi album je Mito izdal precej kasneje, leta 2017. Bratstvo in estradstvo je po mnenju številnih poznavalcev obveljal za dolgometražni slovenski rap prispevek leta. Material je nastajal počasi in dosledno, veteranski raper ga je s krogom kolegov gnetel in valjal več kot dve leti. In potrpežljivost se je izkazala za pravilno potezo, saj smo dobili sklenjeno, dodelano, premišljeno in v besedilih ter flowu čisto edinstveno ploščo. Takih je na sceni slovenskega rapa le peščica.

In sedaj je konec leta 2018 s skoraj identično taktiko oziroma ponovno brez kakršne koli taktike Mito navrgel tretji album, Skurjen spomin. Nobenih resnih napovedi, nobenega hajpanja in nobene promocije. Mito ga je preprosto vrgel na YouTube, nekaj mesecev zatem pa še na Bandcamp; nič drugega. Mito je Iztok Mlakar naše generacije. Mlakar posname ploščo, jo odloži na RTV-ju in se odpelje. Kakšni promocijski, distribucijski in marketinški plani?! Mito ubere logično drugačno, naredi-sam sodobno pot družabno-družbenih omrežij. 

Podlage so razgibane, sempli pestri. Plošča je polna mračnih kotičkov, hrupnih trenutkov, klasično backpackerskih, prijazno melodičnih semplov, s ščepcem šole boombapa 90. let, s sodobnostjo lo-fijastih udarcev. Ta izjemno prožni slogovni razpon poskrbi, da se album na nobenem delu ne začne vleči, koherentnost pa zagotovi Mito.

A tretja Mitova plošča ni samo njegova. V tretje gre v resnici za projekt sodelovanja, za navezo z mladim producentom YNGFireflyjem. Skupaj sta OYGN. YNGFirefly je nedvomno eden najdejavnejših beatmakerjev v domačiji zadnjih let, pa naj gre za samostojne podvige ali za opremljanje lokalnih raperjev. Pa je hkrati zmožen producirati celotni album raperja, ki se izkaže z najbolj zahtevno zloženimi besedili zadnjega časa?

Že prvi posnetek na albumu Skurjen spomin nakaže, da tudi tokrat ne bo kompromisov, ne bo prijetnih, pričakovanih gruvov, enopomenskih besedil in šolsko pravilnih rim. Material zahteva angažiranega poslušalca in na trenutke spomni na ameriški indie, alter rap zlatega obdobja ob prelomu tisočletja, na obdobja založb, kot sta Def Jux in Anticon. Podlage so razgibane, sempli pestri. Plošča je polna mračnih kotičkov, hrupnih trenutkov, klasično backpackerskih, prijazno melodičnih semplov, s ščepcem šole boombapa 90. let, s sodobnostjo lo-fijastih udarcev. Ta izjemno prožni slogovni razpon poskrbi, da se album na nobenem delu ne začne vleči, koherentnost pa zagotovi Mito. Mito je lepilo na ploščku in nas na več delih popolnoma potegne v svoj svet zlogovnega pingponga. Izraz »besedne igre« odnese na drugo raven, in odnese ga radikalno. 

Odnese ga tako daleč, da je posnetek Takoj jokaT narejen z zrcalnim besedilom, vsaka vrstica je sestavljena zrcalno, z naslovom vred. Raperska lucidnost v polnem zamahu. Gibka domiselnost pa ni le tehnična, ni le formativna. Tako se Mito neklišejsko in nemoralistično na primer loti teme nasilja nad otroki s posnetkom Pomisli na otroke.

Edina stvar, ki manjka albumu Skurjen spomin je dodatni postopek marinacije. Dramaturško v drugem delu zmanjka nekaj zagona in prožnosti. Kakšna podlaga bi lahko imela kak detajl več, vključen bi bil lahko še kak skit, kakšen posnetek je za celoto morda odvečen. Mito je očitno izvajalec, ki stvari dela počasi, in tokrat si je vzel mičkeno premalo časa.

Vrhunec domače letne raperske albumske bere 2018 smo ponovno dobili bolj proti koncu leta in tudi tokrat ga je dostavil Mito. Kar nam pove tako to, v kako dobri kondiciji je ta arhitekt zlogov, kot tudi to, kako borna je albumska dejavnost v domačiji.