14.11.2025

L\' Armonia Velata / Prikrito sozvočje

Za slikovitim naslovom L' armonia velata / Prikrito sozvočje se je skrival koncert klasične glasbe v izvedbi mladih goriških in furlanskih ( italijanskih in slovenskih) poustvarjalk in poustvarjalcev.

Tomaž Gržeta

L\' Armonia Velata / Prikrito sozvočje
Foto: Tomaž Gržeta

Leto 2025 se počasi bliža koncu, s tem pa tudi spored GO! 2025 Nova Gorica – Gorizia. Zdi se, da je letošnja čezmejna evropska prestolnica kulture nekoliko paradoksno, saj je uradni sedež projekta vendarle v slovenski, novi polovici mesta, z bolj žlahtnimi in bolje obiskanimi dogodki obarvala kulturno življenje starega dela Gorice, na italijanski strani meje. Mlado harfistko Leto Križanič Žorž odlikujejo izpopolnjena tehnika, kvalitetno oblikovan ton in sproščen, poglobljen pristop h glasbi. V Mozartovem dvojnem koncertu sta se solistki uspešno prebili skozi kar zahteven medsebojni dialog in tudi komunikacijo z orkestrom. Flavtistka je bila zanesljiva, a vendarle precej neizrazna, za razliko od harfistke, ki je izvedbo občutno bolj oplemenitila s svojo muzikalnostjo.

Eden od takšnih kakovostnih in izjemno dobro obiskanih dogodkov je bil koncert, ki smo mu prisluhnili v nedeljo, 9. novembra, v slovenskem Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Koncert v organizaciji Associazione Culturale Isonzo, tj. Kulturnega združenja Soča, ki se je priključil EPK GO! 2025, je bil eden izmed treh dogodkov na temo medkulturnega dialoga. Spored je postregel z vsebino, ki naj bi intimna doživetja in spiritualnost povezala z zgodovino, znanjem in lepoto, kar je nasploh med glavnimi cilji delovanja omenjenega združenja. Za slikovitim naslovom L' armonia velata / Prikrito sozvočje se je skrival koncert klasične glasbe v izvedbi mladih goriških in furlanskih (večinoma italijanskih, a tudi slovenskih) poustvarjalk in poustvarjalcev.

Prva točka sporeda je bil Mozartov mladostni Divertimento za godala v D-duru, KV 136 v izvedbi Orkestra študentov Državnega konservatorija za glasbo (Conservatorio statale di musica) Jacopo Tomadin iz Vidma. Mladi glasbeniki so zbrano podali tehnično dovršeno izvedbo, sledeč taktirki Alessandra Vitiella, uglednega koncertnega in opernega dirigenta in pedagoga. Uspešno so razkrili značaj in vplive, ki so šestnajstletnega skladatelja preželi na potovanju po Italiji in ostali z njim vsaj še med pisanjem Divertimenta po vrnitvi v rojstni Salzburg. Sledila je interpretacija Mozartovega enkratno lepega Koncerta za flavto, harfo in orkester v A-duru, KV 299. Orkestru sta se kot solistki pridružili italijanska flavtistka Martina Vidoni in slovenska harfistka Leto Križanič Žorž. Leto, ki je večkratna zmagovalka TEMSIG-a in Zoisova štipendistka, je letos dokončala študij harfe pri Stephenu Fitzpatricku na salzburškem Mozarteumu, pred tem pa zaključila šolanje na videmskem Državnem konservatoriju Jacopo Tomadin pri Patrizii Tassini ter na Konservatoriju za glasbo in balet v Mariboru. Kot smo lahko opazili na njenem tokratnem nastopu, mlado glasbenico odlikujejo izpopolnjena tehnika, kvalitetno oblikovan ton in sproščen, poglobljen pristop h glasbi. V Mozartovem dvojnem koncertu sta se solistki uspešno prebili skozi kar zahteven medsebojni dialog in tudi komunikacijo z orkestrom. Flavtistka je bila zanesljiva, a vendarle precej neizrazna, za razliko od harfistke, ki je izvedbo občutno bolj oplemenitila s svojo muzikalnostjo. Po premoru je sledila izvedba Beethovnovega Tretjega klavirskega koncerta v c-molu, op. 37, ki je krstno izvedbo doživel s triintridesetletnim skladateljem kot solistom na isti večer, kot je kot dirigent prvič predstavil svojo Drugo simfonijo. Čeprav smo zaznali nekaj manjših razhajanj znotraj orkestra, je v prvem planu vsekakor zablestela in navdušila izjemna mlada pianistka Miranda Persello s svojo tehnično dovršeno, globoko zbrano in muzikalno interpretacijo. 

Dvorano goriškega Kulturnega centra Lojze Bratuž je skoraj do zadnjega sedeža napolnilo več kot dvesto obiskovalcev, ki niso skrivali zadovoljstva ob sklenitvi uglednega, gladko izpeljanega in resnično estetskega dogodka, ter o njem poklepetali v vseh treh uradnih jezikih Goriške, italijanščini, furlanščini in slovenščini.