Najprej smo se rodili

Gojmir Lešnjak – Gojc, Jaša Jamnik in ekipa v gledališki predstavi in na vinilki paberkujejo o življenju, vesolju in sploh vsem in zdi se, da zrela leta niso prezrela za ROKentROL. Pred štiridesetimi leti je bila zasedba Srp, bil je Periskop z nekaj domala ponarodelimi songi, a tole je Gojčeva prva vinilka po dolgih desetletjih. Glasba rockovskega pevca Gojca se sprehaja med žanri, rock je tu drža, protagonistova filozofija, pa naj se Jaša Jamnik še tako trudi, da bi mu s svojimi vpadi sesul koncentracijo. Gojčev Život je potemtakem nekakšen roots kabaret, ki se ustavlja ob vseh ustreznih prelomnicah. 

Kako deluje kot rokentrol brez gledališkega konteksta? Zamisli život u ritmu muzike za ples? Tako enostavno pa ne bo šlo. Predstava nam predoči slehernika, ki ni več v rosnih letih, a prav tako še ne za odpis; toda ta slehernik ni kakršenkoli slehernik, gre za rockovskega pevca, kar je, vemo, kategorija zase. Ontološka prevpraševanja so znak, da se bo rockovski pevec zresnil, naredil obračun, se pomiril s tem in onim … Kaj pa, če naš rockovski pevec ni zgolj kopija povprečnega rockovskega veseljaka? In glede na kontekst najbrž tudi ne kak puristični fanatik. Mar mu je za korenine, za to, od kod prihaja, saj so njegove pesmi vseh pisanih barv, spremljevalna skupina pa sestavljena iz veteranov: Robert Pikl s kitarami in bendžom, Jože Hauko z basom in harmoniko, Peter Ogrinc z bobni in Miran Juvan s klaviaturami. »Če že imamo harmoniko na odru, pa jo dajmo izkoristit!« Nato sta tu dve vokalni spremljevalni zasedbi: Dinamitke in Muzikalci. Glasba rockovskega pevca Gojca se sprehaja med žanri, rock je tu drža, protagonistova filozofija, pa naj se Jaša Jamnik še tako trudi, da bi mu s svojimi vpadi sesul koncentracijo. Gojčev Život je potemtakem nekakšen roots kabaret, ki se ustavlja ob vseh ustreznih prelomnicah. 

Preletimo naslove: Najprej sem se rodil, Pamet na dopustu, Kok je luštn ž'vet, Kako si lepa, ko se jeziš, Kam, zakaj, K…, živel sem pa le … Seveda slednje ravno zaradi vmesne vsebine ni tako pišmevuhovsko, kot bi se morda zdelo. In uvodna Dost je se začne z verzom: »Tole se pa ne bo dober končal!« Nikoli se ne konča dobro. »Fantje, dost je, pejmo dam … Jaz bi šel, če vedel bi, kam …« Tako poje Gojc in v uvodnem bluesu napove, kaj se bo dogajalo. Seveda ni kriv, da se je rodil. In kljub neizogibnemu koncu je za rockovskega pevca Gojca pomemben vitalizem. Poslali so ga na svet in zdaj mora preživet, kar pa niti ni tako slabo in bi tudi šlo, če ne bi bilo politikantskih sranj in delitev med ljudmi, ki se vedno znova pustijo nasamarit. Angažirana plat predstave je tista, ki koncept življenjske časovnice nekako nadgradi, ki nam pove, da rock ni in nikoli ni bil imun na dogajanja v družbi. Seveda ne gre za to, da si jezen, ker si rocker – jezen si, ker si slehernik. Sklepni pesmi Reži me in Domoljubna nekako povežeta vse skupaj, slednja s predstavitvami, zahvalami in učinkovito kontekstualizacijo Zdravljice, ki je eden od ontoloških simbolov slehernika, naj bo to rockerja ali ne. Narodova substanca je na tapeti že v Primeru Ivana C, in to s tremolovsko kitaro. Gojc ne špara z besedami. Morda prav na tem mestu skok v Kam, zakaj, kjer spregovori harmonika, a ne kot oberkrajnerska konotacija, ampak bolj kot slovansko-šansonska. Kakšno filozofijo podčrtava, je hitro jasno: »To bili so tisti časi, ko Indijanci smo zmagovali …« A kako je bilo z zaresnimi zmagami? Se zgodovina res preveč ponavlja?

Gojčev LP Moj život je rokentrol je »posebna izdaja za zbiratelje«, piše na ovitku. 180-gramski vinil, mastering za LP, oštevilčena naklada 390 izvodov in pretočna koda, s katero si lahko snamete digitalno različico albuma. Škoda, da na notranjem ovitku ni besedil. A plošča deluje kot predstava, samo z drugega medija, in menda ne bomo med predstavo brali besedil. Tudi fotografirali ne bomo. Songi so vsi Gojčevo avtorsko delo, tako besedila kot glasba, aranžiral pa je Miran Juvan. En komad sem posvetil mamici, enega očetu, enega soprogi, razlaga Gojc. In enega Elvisu, kralju rokenrola? O tem bo več povedala pričujoča plošča. »Moj život vedno bolj postaja rokentrol …« Pa imamo še eno konotacijo.