Odmev praznine

Igor Matković je eden najbolj cenjenih trobentačev pri nas. Doslej se je predstavil z Markom Črnčcem na albumu Motion in Two Dimensions ter samostojnim Sonic Motion, razen tega je sodeloval še pri več deset žanrsko raznolikih projektih, ki so ga popeljali na mnoge domače in tuje odre. Doštudiral je v Gradcu in se dodatno izobrazil na potovanjih po Evropi ter Ameriki, kjer so ga pod svoje okrilje vzeli mnogi slavni trobentači, med drugim Stjepko Gut, Charles Tolliver in Eric Vloeimans. S pomočjo pridobljenih znanj in izkušenj je očitno dozorel čas za projekt, ki ga je predstavil na letošnjem Jazz festivalu Ljubljana. Igor Matković Quintet poleg glavnega akterja, ki je tudi avtor večine skladb, sestavljajo pianist (saksofonist in komponist za raznolike sestave) Milko Lazar, kitarist Jani Moder, ki se nadvse rad ozira za glasbenimi oblikami in strukturami, basist Jošt Drašler, ljubitelj improvizirane glasbe, in k inovaciji ter raziskovanju usmerjeni bobnar Bojan Krhlanko.

Ker vsak od njih premore drugačno glasbeno ozadje, vendar vsi sočasno izhajajo iz istega okolja, ne preseneča ne to, da so kompozicije, uvrščene na State of Ku, plod razvoja skozi daljše obdobje, kot tudi ne njihova izrazita homogenost. Na trenutke se približajo klasičnim, drugič sodobnejšim jazzovskim oblikam, znotraj katerih pogosto zasledimo vplive klasične in fusion glasbe z osrednjo pozornostjo na improvizaciji. Ta se še posebno kaže v Spontaneous Conversation (Part I in Part II), dialogu Matkovića in Lazarja, ob tem pa tudi v Drašlerjevi solistični skladbi Moment in Solo. Nasprotje tej je urejenost. Kompoziciji Talu in Silent Struggle of a Young Son sta sestavljeni iz dveh stavkov, medtem ko na primer Circle, drugi stavek skladbe Talu, premore bazični leitmotiv, na katerem se razvije nekoliko odmaknjeno, pridušeno dogajanje, ki poslušalca pušča v nenehnem pričakovanju in negotovosti. Prav ta nedorečenost marsikdaj zahteva dodatno preciznost ušesa, kajti kitara, ki dokaj redko prevlada in vzpostavi valovanje (Ode to Ephemeral Lake), v več primerih ostaja nekoliko zapostavljena, čeprav pravzaprav le navidezno, saj v resnici močno pripomore h gradnji specifične atmosfere. Podobno je z rhodesom, ki za razliko od klavirja ni postavljen v ospredje, temveč se umakne k bobnom in basu ter z njimi gradi osnovo in jo občasno dopolnjuje in nadgrajuje.

Ta izredno dovršen in premišljen, a hkrati svoboden in iskren, oseben, čuten in nadvse pripoveden, tudi naraven, če že ne prvinski glasbeni mozaik bi težko zamejili, saj v nekaterih kompozicijah, denimo, prikliče v spomin Esbjörn Svensson trio (Circle), drugič pa Omarja Soso ter Paola Fresa (Part I in Part II). Kljub večji meri zbranosti, ki jo terja od poslušalca, ves čas ostaja melodičen in lahko poslušljiv, kar je bržkone treba pripisati čutnemu muziciranju (in komponiranju) ter pristnim dialogom med trobento in klavirjem, ki sta glavna pripovedovalca, medtem ko njune čiste linije začinijo številni decentni ter sofisticirani (elektronski) efekti. Čeprav se večina kompozicij razvije postopoma, od katerih mnoge premorejo ritmične obrate, tudi prehajanja solističnih linij med posameznimi instrumenti, je celotnemu albumu skupno zvenenje (v praznini, tišini). Glede na to, da ku pomeni prav »praznino«, je tudi State of Ku močan, vendar hkrati nežen zbir praznine, v katero je vstavljeno glasbeno dogajanje ter zgodbe, ki niso nujno vedno in povsem dorečene, temveč puščajo ravno pravšnjo mero odprtosti.