Plošče
Dve novi zgoščenki Glasbenonarodopisnega inštituta med drugim prinašata skoraj docela neznane pesmi iz Prekmurja in Bele Krajine ter kličeta k resnemu premisleku in demitizaciji zapostavljenosti mejnih območij.
Pogovori
V teh dneh se Matthias Pintscher slovenskemu občinstvu predstavlja kot dirigent in skladatelj. Z njim smo se pogovarjali o njegovem delu, o skladbi Proti Ozirisu, ki jo bo izvedel z Orkestrom Slovenske filharmonije, in o njegovih opažanjih o sodobni glasbi.
Knjige
Leon Stefanija je v knjigi Sociologija glasbe zelo skrbno in sistematično prikazal zgodovino raziskovanja glasbe pri začetnikih sociologije, skrbno je prikazal razvoj nemške sociologije glasbe in tudi nekaj tematik ter metod raziskovanja. A celota žal vendarle ni takšna, da kritičen bralec ne bi imel pripomb.
Kljub sijajnemu dejstvu, da se je slovenski samospev ob tržni podpori zveneče znamke končno ozvočil za osveščeni in radovedni segment glasbene potrošnje, obravnavana diskografska novost ni ravno njegov univerzalen in čvrst vstop v svet.
Mnenja
V četrtem, zadnjem članku v rubriki Mnenja Luka Zagoričnik obravnava značilnosti in funkcije radia nekoč in danes ter njegovo rabo v umetnosti in teoriji.
Sampler 2011 je presek delovanja domače elektronske glasbene produkcije, ki temelji na zadubanih ritmih, glitchu, inteligentni plesni glasbi, dubstepu, hip hopu ter downbeatu.
V svojem tretjem članku v rubriki Mnenja se je Luka Zagoričnik lotil fenomena vinilne plošče skozi zgodovino in različne glasbene prakse.
Koncerti
Jurij Bašmet vzporedno nastopa v dveh vlogah in v minulem tednu smo ga lahko slišali kot dirigenta z Državnim simfoničnim orkestrom nove Rusije in v dirigentsko-solističnem nastopu z Moskovskimi solisti.
Koncert Mlade nemške filharmonije je v čistem glasbenem smislu pomenil soočenje s težko razložljivo izvajalsko angažiranostjo, stremljenjem za dovršenostjo in skrajno učinkovitostjo izvedbe, torej z vrlinami, ki imajo veliko opraviti ravno z mladostjo zagnanih glasbenikov.
V polju sodobne glasbe je Aleš Kacjan zagotovo najbolj angažiran slovenski flavtist. Nova plošča pomeni nekakšen prerez njegovega dela na področju sodobne solistične literature za flavto.
V svojem drugem članku v rubriki Mnenja je Luka Zagoričnik pod drobnogled vzel improvizacijo, njene teoretične in praktične probleme, specifike in pomisleke.
Pogovor z N’tokom, raperjem, ki lahko rapa tudi na nojz, in glasbenim »poliglotom«, ki trenutno na Japonskem, njegovem drugem domu, promovira svoj zadnji album, Ex Shanti/Future Shanti.
Izjemen nastop »očeta« etiopskega jazza Mulatuja Astatkeja, ki je z veliko mlajšimi glasbeniki uprizoril lekcijo iz jazzovske zgodovine ter ubrane in vznesene medigre.
Kompilacija Chilli Space je nekakšen osamelec v slovenskem prostoru. Izhaja zavidljivih devet let in ves čas ponuja presek delovanja uveljavljenih in mlečnozobih ustvarjalcev ležernejše plati (podzemne) elektronike.
Obzorja
Ob nedavnem novem poglavju festivala EMA ter zmagovalni skladbi, ki je navdušila predvsem izvajalsko, podaja Matej Krajnc zgoščen pregled razvoja slovenske zabavne glasbe – od predvojnega jazza prek zlatih let popevke in kantavtorstva do današnjih časov.
V marčevskih Mnenjih gostimo Luko Zagoričnika, urednika glasbene redakcije Radia Študent. V prvem besedilu od štirih obravnava aktualna razmerja na glasbenem trgu in v založništvu, ki zaradi novih tehnologij vedno hitreje spreminjata podobo, pomen in tudi vlogo.
