Koncerti
V Zagrebu se izteka tamkajšnji Glasbeni bienale, pred dnevi pa so se že sklenili z njim združeni Svetovni glasbeni dnevi. Objavljamo komentar koncertov iz prvih dneh festivalskega dogajanja.
Pogovori
Luka Zagoričnik se je pogovoril s kontrabasistom in improvizatorjerm Tomažem Gromom, ki je na domači sceni prisoten že vrsto let. Zagnal je številne serije koncertnih ciklov in delavnic, kot so Confine aperto, Neforma ali Raziskava – Refleksija.
Mnenja
Aprila v rubriki Mnenja gostimo Bratka Bibiča, svetovno priznanega harmonikarja (Begnagrad, The Madleys, Accordion Tribe), ki tokrat zaključuje dvodelni zapis Gostilniške digresije.
Gilova glasba zveni obenem znano in skrivnostno; nagovarja nas neposredno, a ti da hkrati vedeti, da je v njej pregnetena nemirna in pestra zgodovina.
Če so se lanski Slovenski glasbeni dnevi ponašali s številčno premočjo dogodkov, se je letošnja edicija festivala osredotočila na bistveno – na tehtno glasbeno materijo. Objavljamo komentar osrednjega koncertnega dogajanja.
Plošče
Februarja tekočega leta, le pol leta po prvencu Whenever You\'re Ready, sta tandem Incurabili izdala drugi album, Fine With Me. Ustvarjalni bluesovski jezi s prvenca se je pridružil zrelejši pristop z več zvočnega in bivanjskega občutenja.
Obzorja
V aprilskem eseju John Cage; objavljamo besedilo Srečna nova ušesa iz leta 1963. Cage v njem izpostavlja videnja nove slušne senzibilnosti, ki pa jih sprva podvrže še primerjavam z drugimi umetnostmi.
Aprila v rubriki Mnenja gostimo Bratka Bibiča, svetovno priznanega harmonikarja (Begnagrad, The Madleys, Accordion Tribe), ki se v prvem zapisu sprašuje o povezavi med pitjem in petjem.
Dve novi zgoščenki Glasbenonarodopisnega inštituta med drugim prinašata skoraj docela neznane pesmi iz Prekmurja in Bele Krajine ter kličeta k resnemu premisleku in demitizaciji zapostavljenosti mejnih območij.
V teh dneh se Matthias Pintscher slovenskemu občinstvu predstavlja kot dirigent in skladatelj. Z njim smo se pogovarjali o njegovem delu, o skladbi Proti Ozirisu, ki jo bo izvedel z Orkestrom Slovenske filharmonije, in o njegovih opažanjih o sodobni glasbi.
Knjige
Leon Stefanija je v knjigi Sociologija glasbe zelo skrbno in sistematično prikazal zgodovino raziskovanja glasbe pri začetnikih sociologije, skrbno je prikazal razvoj nemške sociologije glasbe in tudi nekaj tematik ter metod raziskovanja. A celota žal vendarle ni takšna, da kritičen bralec ne bi imel pripomb.
Kljub sijajnemu dejstvu, da se je slovenski samospev ob tržni podpori zveneče znamke končno ozvočil za osveščeni in radovedni segment glasbene potrošnje, obravnavana diskografska novost ni ravno njegov univerzalen in čvrst vstop v svet.
V četrtem, zadnjem članku v rubriki Mnenja Luka Zagoričnik obravnava značilnosti in funkcije radia nekoč in danes ter njegovo rabo v umetnosti in teoriji.
Sampler 2011 je presek delovanja domače elektronske glasbene produkcije, ki temelji na zadubanih ritmih, glitchu, inteligentni plesni glasbi, dubstepu, hip hopu ter downbeatu.
V svojem tretjem članku v rubriki Mnenja se je Luka Zagoričnik lotil fenomena vinilne plošče skozi zgodovino in različne glasbene prakse.
Jurij Bašmet vzporedno nastopa v dveh vlogah in v minulem tednu smo ga lahko slišali kot dirigenta z Državnim simfoničnim orkestrom nove Rusije in v dirigentsko-solističnem nastopu z Moskovskimi solisti.