Dobro zvočno jedro

Letni koncert tako uveljavljenega zbora, kot je APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani, je dogodek, na katerem zborovska srenja kritično tehta med novostmi in ohranjanjem apezejevske tradicije, med pevskimi generacijami in dirigenti, zato je to eden bolj pričakovanih, žlahtnih in hkrati tudi nehvaležnih zborovskih dogodkov v letu. Letošnji koncert je bil za dirigenta Sebastjana Vrhovnika že drugi. Naslov koncerta, Svet v zrnu peska …, je razložen v koncertnem listu, kot da poslušalci nismo več zmožni slediti posameznim skladbam oziroma izrecno potrebujemo izpostavljeno rdečo nit, ki bi jo sicer bilo dobro razumeti tudi (ali samo) glasbeno.

Koncertni spored je bil torej raznoroden v glasbenem in besedilnem pogledu. Uvodni To see a World Sven-Davida Sandströma v počasnem, meditativnem harmonskem gibanju je napovedoval še nekaj konceptualno sorodnih uspešnic, kot sta Earth Song Franka Tichelija in Māte saule Pēterisa Vaskeja. Kasar mie la gaji Alberta Graua je kontrastna, efektivna skladba, s katero zbor poleg spretnosti v dinamiki pokaže tudi ritmično odzivnost. APZ Tone Tomšič se je obdobjem izpred 20. stoletja tokrat posvetil samo v dveh delih, in sicer so pevci izvedli Crucifixus Antonia Lottija in skladbo Die mit Tränen säen Heinricha Schütza, katere polifona struktura se je – ne glede na močno številčno zasedenost zbora – izpeljevala v jasnem in gibkem poteku.

Zavezan tradiciji spodbujanja slovenskih novitet (pogosto na teme ljudskih pesmi), je APZ Tone Tomšič izvedel skladbe Damijana Močnika, Nane Forte, Tadeje Vulc, Uršule Jašovec in Mojce Prus. Pri nekaterih, predvsem Damijanu Močniku in Nani Forte, ki veljata za uveljavljena in kakovostna zborovska ustvarjalca, je bilo zaznati razkorak med dobro zamislijo, a pomanjkljivo kompozicijsko izvedbo. Močnik je skladbo Amor et Bacchus za zbor in tolkala zasnoval na zanimivem in pomenljivem besedilu, vendar je bilo zaradi spoja glasbe s tolkali in recitativnosti izvedbe razumevanje simbolike razmeroma oteženo. Idejna zasnova skladbe To see a World Nane Forte s kromatično harmoniko je bila izvirna in dinamična v doseganju svežih zvočnih rešitev, toda žal je zbor na pomembnih mestih preglasil vlogo harmonikarja. Tadeja Vulc, avtorica novitete Kip, je ena tistih skladateljic, ki so uspešne pri uravnoteženem spajanju ritmičnega, melodičnega in zanimivega zvoka s simbolnim pomenom besedila. S priredbo Ena hiša visoka je Mojca Prus v svoje dinamično kompozicijsko okolje vnesla tematiko istrske ljudske pesmi ter njene zanimive harmonske in ritmične zasnove. Skladateljski poskus Uršule Jašovec v Trobenticah prinaša nekaj (predvsem melodičnih) domislekov, vendar so izpeljave med deli in dopolnitve v zborovski strukturi ostale nedodelane. Poleg novitet mlade skladateljske generacije je Vrhovnik v program vključil še Ježev Klas in Srebotnjakove Pesem ter tri skladbe na ljudsko temo, Venci beili, Voznica in Urška in hauptman Gašper.

Na splošno je dal APZ Tone Tomšič dober zvočni vtis, še posebno v optimalnih legah so glasovi prijetni in zaokroženi v enotno pevsko telo. Pomanjkljivosti lahko opazimo v skrajnih legah, in sicer pri sopranih v višinah, zato zvenijo nekateri pasusi nenaravno tenko in visoko, ter basih, ki jim v najnižjih legah zmanjka »odrasle« globine. Sebastjan Vrhovnik z veliko vnemo izvleče iz zbora največ, kar se da, le v trenutkih dinamičnih viškov manjka močnejša izraznost in gostejši zvok, ki bi podprl sicer logične in muzikalno celostne izpeljave.