Piski, brnenje, cvrčanje in donenje!

Jaka Berger, pod svojimi glasbenimi podvigi največkrat podpisan kot Brgs, je nedvomno eden najbolj ne samo aktivnih, ampak tudi zvedavo vsestranskih glasbenih ustvarjalcev pri nas. Bobnar, preparator svojega inštrumenta, improvizator, zvijalec gumbov, delavničar ... ne samo ogromno muzicira, snema in nastopa, ampak to početje tudi pogumno vpenja v in razteza čez različne glasbenoestetske krajine. Včasih samostojno, drugič v bendovskih okoljih, spet tretjič v hipnih navezah, ki se oblikujejo na licu mesta.  Naj se sliši še tako klišejsko, ampak #DUFSTYLE je dejansko precej svojstven izraz močnega avtorskega pečata, ki se spretno izogiba pastem žanrskih obrazcev in pričakovanj. Imperativ je tu jasen, ni ga mogoče spregledati: DUF pomeni neizprosno in neprestano kombiniranje udarcev, brez popuščanj, brez prostora za dihanje, brez prestanka. Boj je mogoče izgubljen, vendar ni zaman. Ni za nežne duše!

Eden njegovih novejših projektov se imenuje DUF, avtor tega sestavka pa ga je prvič zapazil, ko se je en njegov posnetek znašel na lanskoletni kompilaciji Rentgen: Access Frame: Equity založbe Kamizdat. DUF je akronim, za katerim stojita skovanki Designated Ugly Friend in Dead Underground Future. Iz obeh torej zeva »neskončni optimizem«, slednja pa je tudi naslov dolgometražnega prvenca, plošče neprestanega piskanja, brnenja, cvrčanja, donenja, distorziranja in dromljanja. Brgs se potaplja v estetske kanale beatov in bassa, pa vendar to počne precej ohlapno in nezvesto. 

Prepoznavnost in posebnost projekta DUF tiči v zavzeti uporabi raznih modulov sinteze zvoka. Modularni sintetizatorji so postali v zadnjih letih pravi modni trend, postali so hobi projekt zvočnoraziskovalnih piflark in piflarjev, tako zagnanih muzicistov kot tudi čistih rekreativcev. Prav ta značilnost ali komponenta ustvarjalnega postopka praktično definira tokratno Brgsovo početje. Za ploščo so tako značilne kratke, neskončno permutirajoče sekvence piskov, hrupnih intervencij in včasih, le včasih pravih, četudi izkrivljenih melodij. To je glasba glasov modularnih sintov, ki skozi ohlapno prizmo podzemnih (elektronskih) izrazov nemirno migljajo ob subtilno temačnih semplih, neizprosnih udarcih bobnov, basovskih pretiravanjih in občasnih nagovorih vokalov grozljivih, fatalističnih in distopičnih tendenc. Tu in tam se pojavi čisto pravi, vrat nalomljajoči beat (ti trenutki spomnijo na zlate čase alternativnih odvodov ameriškega hiphopovskega podzemlja), sicer pa se prebijamo skozi gosto maso in blato vseskozi hudo oprijemljivega in konkretnega pulza distorzije. DUF s plastenjem zvokov, šumov, drobcev in odrezavih ritmov počasi in potrpežljivo gradi mogočno razpoloženje, ki vzbuja spodjedajoče občutke nelagodja. S tem nas brezkompromisno, hkrati pa brez zaletavosti rahlo hipnotično odpelje v svet močvirnato temačne distopije, svet bližnje sivine prihodnosti, a tudi v svet bridke realnosti, kjer je potrošnik kralj in alternativec siromak. Prostori alternative so na udaru, izginjajo pod robustnim škornjem kapitalizma. 

Naj se sliši še tako klišejsko, ampak #DUFSTYLE je dejansko precej svojstven izraz močnega avtorskega pečata, ki se spretno izogiba pastem žanrskih obrazcev in pričakovanj. Imperativ je tu jasen, ni ga mogoče spregledati: DUF pomeni neizprosno in neprestano kombiniranje udarcev, brez popuščanj, brez prostora za dihanje, brez prestanka. Boj je mogoče izgubljen, vendar ni zaman. Ni za nežne duše!