Romska poezija v elektronski preobleki

To, da je lanski (akustičen) album Kamlisajlan Katje Šulc dobil elektronski remiksan alter ego album, je bil logičen, če že ne nujen korak iz vsaj dveh razlogov. Očitnejši je ta, da se pevka in ustvarjalka pesmi dobršen del glasbene kariere vzporedno pojavlja v kontekstih akustičnega jazzovskega, ljudskega in šansonskega izraza ter urbanih elektronskih muzik. Še tehtnejši razlog so predanost, učenje, čas in delo, ki jih je Šulčeva skupaj s sodelavci vložila v snovanje izvirnega albuma. Res si je ob tem nedvomno nabrala izkušnje za naslednje glasbene avanture, toda obenem ploščo Kamlisajlan močno zaznamuje nekaj svojevrstnih značilnosti, ki so terjale drugo poglavje. In zdaj so ga z albumom Kamlisajlan Remixed dobile v premišljeni ter glasbeno zanimivi podobi. 

Osvežimo spomin na lansko ploščo. Zasnovana je bila na izboru romske poezije sodobnih avtorjev iz Vzhodne Evrope in Balkana, ki jo je Katja Šulc skupaj z romskim jezikom poglobljeno raziskovala na pariškem inštitutu za orientalske jezike in civilizacije (INALCO). Po vzoru svojega prvenca Mila (2008), na katerem je uglasbila poezijo Mile Kačič, je izbrane romske pesmi v podobo skladb začela oblikovati v Mehiki s tamkajšnjimi lokalnimi glasbeniki. Ta odločitev je obrodila bogate sadove ne le zato, ker latinskoameriška senzibilnost očitno zelo leži glasu in interpretaciji Šulčeve, pač pa tudi zato, ker rezultat ni bil le še en album romske glasbe. Čeprav sta se srečali dve vsaj na videz precej različni kulturi, je spoj njunih glasbenih značilnosti deloval neprisiljeno, celo spontano in hkrati intrigantno. Zvočno podobo skladb je v postprodukciji dokončno oblikoval producent in didžej Pier, s katerim je Šulčeva sodelovala že pri svoji drugi, z elektronskim downtempom zaznamovani plošči Twisted Delight. Prav Pierova pobuda je zdaj botrovala albumu remiksov.

Kamlisajlan Remixed bo nedvomno nagovoril (tudi) drugačno občinstvo kot izvirnik, toda verjetno to ni glavni namen albuma. Sodeč po izboru producentov in njihovih glasbenih izrazih, se zdi, da sta Katja Šulc in Pier ciljala predvsem na to, da bi album dopolnil oziroma zaokrožil zgodbo celotnega projekta. Iz te logike štrlita le remiksa, ki ju je ukrojil domači drum & bass zanesenjak YooRonYaa. Remiksa, narejena po najvišjih obrtniških standardih, se bosta nedvomno spodobno znašla na plesiščih, toda zaradi generične drum & bass formule v kontekst celotnega projekta ne prinašata dodane vrednosti. Precej drugačna je zgodba ostalih remiksov. Že zaradi svojega latinskoameriškega porekla se na plošči izvrstno znajdejo remiksi argentinskega specialista za elektronsko cumbio El Hija de la Cumbia ter Mehičanov Bungalo Duba in Raya & Ridiona. Šulčeva je na izvirnem albumu že sodelovala z mehiškimi glasbeniki, zdaj pa to vez poglabljajo remiksi njihovih rojakov, v katerih se lokalne, avtohtone (akustične) muzike domišljeno in igrivo prevajajo v elektronske kontekste, ki so zelo priljubljeni na latinskoameriški (klubski) glasbeni sceni. Remiks Bungalo Duba, ki deloma sloni na lomljenih jungle ritmih, izrazno ni daleč od YooRonYaajevih drum & bassovskih remiksov. Toda vzorci izvirne skladbe in njene senzibilnosti v novi podobi oživijo v atmosferičnih, po zapovedih elektronskega duba ukrojenih sekvencah. Sorodni logiki sledita remiksa Piera in (njegove) za dub specializirane naveze RootsInSession, ki potrdita, da lahko okolje dubovskega zvočnega manipuliranja odpre širok manevrski prostor raznoterim (eksotičnim) estetikam. Pierov remiks, ki je spretno dodelan tudi na idejni ravni, v spomin prikliče nedavne avanture nekaterih britanskih mojstrov bassovskih muzik, ki so s subtilnim križanjem svojih izvirnih izrazov in glasb, nabranih z različnih koncev sveta, dubstep poslali na povsem nove poti. V primežu bolj standardnega dubstepa se znajde Kotta remix, medtem ko za presežke s svojimi reinterpretacijami poskrbijo štirje samosvoji domači producenti. Dramski lok preko eksotičnega uvoda s stopnjevanjem nalomljenih ritmov lepo oblikuje Kalu. Z zvočnim plastenjem, v katerem vokal Šulčeve uporabi kot dodatno zvočno plast, se na terenu sanjavega, hipnotičnega elektroakustičnega downtempa znajde pianist in elektronski producent Bowrain. S podobno senzibilnostjo se med jazz in beat glasbo ujete reinterpretacije loti Žiga Murko, enega od vrhuncev plošče pa ponudi remiks Christiana Kroupe, ki je s setom tribalnega, perkusivno razgibanega housa in techna navdušil že na nedavnem nastopu v prvi slovenski izvedbi Boiler Rooma. Njegov remiks se resda precej manj spogleduje s plesiščem, toda logika, ki gradi na tolkalih, razgibani ritmiki in dubovski atmosferiki, se dobro znajde tudi v opojnejši podobi.

Kamlisajlan Remixed je eklektična zbirka elektronskih reinterpretacij skladb z izvirnega albuma, ki že same po sebi ponudijo zanimivo in razgibano glasbeno izkušnjo. Dodano vrednost albumu remiksov deje povezava  romskega, latinskoameriškega in zahodnjaškega glasbenega oziroma kulturnega izročila, ki je značilna za celoten projekt Kamlisajlan.