Soundtrack za dokumentarec o homo covidensisu

V zadnjem letu je bilo ob zaprtju klubov in premeščanju festivalov v bližnjo prihodnost moč tudi pri nas opaziti porast produkcije ambientalno-eksperimentalnih elektronskih muzik. Slovenski Bandcamp je med drugim postregel z odličnim Nitzevim debijem, spoznali smo 16-letnega mladca vsemaga in pri založbi ZARŠ dobili prvo kompilacijo slovenske ambientalne in eksperimentalne glasbe Senzorama Vol. 1. V to bero moramo posredno umestiti tudi dolgometražni debi dolgoletnega sopotnika avtohtone elektronske scene, Jakoba Bekša (aka 1983), ki je maja pri svoji novoustanovljeni založbi Honest Work izdal debitantski album Microdosing Dystopia. Prvenec producenta 1983 spada v milje razpoloženjske elektronske muzike, ki bolj kot na notranjo strukturo in raznolikost stavi na evokativnost, skratka čustveni učinek posamičnih komadov, ki ne skrivajo ambicij po političnem komentarju. Več kot dobrodošel prispevek k vse bolj razvejani slovenski elektronski ustvarjalnosti.

Bekša poznamo kot eno gonilnih sil kolektiva in založbe Scienceofuse (2003–2016), ki je v klubu K4 med letoma 2008 in 2013 gostila priljubljeno serialko Gumitwist z odmevnimi gosti, kot so A Guy Called Gerald, Octave One, Modeselektor in drugi. V istem klubu, ki je nedavno doživel neslavni konec oziroma odprl »novo poglavje«, je nekaj časa opravljal tudi funkcijo programskega sovodje. Po selitvi v Berlin je z dvema slovenskima izseljencema zagnal multidisciplinarni projekt Imaginary Radio Stations, s katerim je v nemški prestolnici organiziral različne dogodke in izdajal glasbo. V vsem tem času so na njegovem laptopu nastajale raznorazne produkcije, v različnih obdobjih in pod različnimi vplivi, kar se odraža pestrost končnega nabora, ki je pristal na njegovem debiju.

Enajsterica skladb albuma Microdosing Dystopia obstaja nekje na vozlišču IDM-a, ambienta, downtempa, dub techna, electra in še kakega klasičnega elektronskega žanra, ob katerem se je avtor kalil kot producent in poslušalec. Tematsko se album umešča v tradicijo angažirane elektronske muzike, ki na tak ali drugačen način reflektira prostor-čas, v katerem je nastala. Že z naslovom nam Bekš daje vedeti, da je album zvočna kulisa za distopično prihodnost, ki je čez noč, najprej v majhnih, kasneje pa vse večjih dozah, postala naša sedanjost. Ironično je namreč prav v času izida albuma prenekatera klišejska distopična projekcija, od policijske ure do cepilnega potnega lista, postala del vsakdana. Družba nadzora je v imenu varnosti stopila na piedestal, represivni ukrepi so počasi postali del normalnosti in v presenetljivo kratkem času s(m)o dejansko sproducirali novega človeka. Naslovi skladb, kot so Hackable Entities, Maximum Vulnerability in Annexation of Human Experience, reflektirajo prav to »hekanje« starega človeka in ustvarjanje novega, homo covidensisa, kot v knjigi Antropologija med štirimi stenami piše Dan Podjed.   

Kljub močnim naslovom s točno določenimi družbeno-političnimi konotacijami Bekšev debi ne podleže samo negativizmu, ki izhaja iz aktualne družbene anksioznosti. Na trenutke bi lahko celo vlekli vzporednice s pionirskimi chill out izpeljankami z začetka 90. let. Mehkobni štikl Promise of Utopia, ki ga zaznamuje raba terenskih posnetkov žuborenja vode, ptičjega žvrgolenja in newagerski motiv na flavto, deluje kot sončna zvočna oaza v precej temnem svetu. Podobno optimistično izpade sproščujoča house skladba Programmed Outcomes, ki jo zaznamuje repetitivna melodija kalimbe in mehkobni lomljeni ritmi. Na drugi strani nas štikli, kot je The Watchers, ki je osredotočen okoli živčnega basovskega vzorca in zamolklega klavirskega motiva, ponovno vržejo v objem negotove prihodnosti. Naj gre za različne pristope k dub technu (Prediction Products in Automated Mind Calibration), ambientalne trance sanjarije (Annexation of Human Experience) ali cinematična sintovska valovanja s pridihom kultnih soundtrackov Johna Carpenterja (Foreclosure of Alternatives), prvenec producenta 1983 spada v milje razpoloženjske elektronske muzike, ki bolj kot na notranjo strukturo in raznolikost stavi na evokativnost, skratka čustveni učinek posamičnih komadov, ki ne skrivajo ambicij po političnem komentarju. Več kot dobrodošel prispevek k vse bolj razvejani slovenski elektronski ustvarjalnosti.