09.11.2022

Srečanje ruske in balkanske glasbene scene

Poročilo z novega showcase festivala Changeover v beogradu, kjer so nastopili tudi Pantaloons, Svojat in Etceteral.

Žiga Jenko

Svojat na Changeover festivalu v Beogradu.
Foto: Žiga Jenko

Začetek vojne v Ukrajini je sprožil masovno izseljevanje tudi prebivalcev Rusije, ki se z vojno ne strinjajo. Po nekaterih ocenah jih je 60.000 našlo svoje prebivališče v Beogradu. Med novimi prebivalci se je našla ekipa glasbenikov in organizatorjev koncertov, ki so se kmalu aktivirali in zasnovali showcase festival Changeover. Po pripovedovanjih je bilo občinstvo prav tako pretežno rusko. Verjetno bo vseeno potrebnega več časa, da se ruski priseljenci povežejo z domačo umetniško sceno. Sobotni večer je ponudil nabor dobrih muzik in na seznam izvajalcev, ki se jih splača še kdaj slišati na samostojnih koncertih, dodal nekaj novih imen ter tako upravičil enodnevni skok do Beograda. Ponudil je tudi premislek o pavšalnem gledanju na ruske umetnike in odnos do njih ter zbudil radovednost o prihodnosti zvena beograjskih muzik. 

Showcase festivali so v zadnjih letih popularen format, ki pritegne k nastopu večje število glasbenikov s predavanji na temo glasbenega posla in z obetom nastopa na katerem od uveljavljenih odrov. V zameno za nastop so honorarji nižji in glasbeniki si morajo velikokrat poiskati dodatne vire financiranja za svoj nastop. To storijo iz lastnega žepa, z dodatnimi nastopi v okolišu festivala ali z nabirko sredstev pri javnih virih financiranja kulture. Drugi problem tovrstnih festivalov je, da je program večinoma strnjen in se tako nastopi v različnih prostorih večinoma neuveljavljenih umetnikov prekrivajo, kar pomeni, da je velikokrat mogoče le bežno konzumiranje vsebine, nekako po principu gumba »naslednji« na predvajalniku glasbe. Tako si seveda ni mogoče ustvariti bolj poglobljene predstave o izvajalcu na odru. Ključen je tudi čas showcase festivala: tisti na začetku leta omogočajo angažmaje na poletnih festivalih, kasnejši pa verjetno bolj dogovore za klubske nastope. Sam jim kot poslušalec nisem preveč naklonjen, a jih z vidika izvajalca vseeno zaznavam kot priložnost. Konec koncev je vsak koncert v tujini vznemirljiv in dober preizkus za izvajalca.

Tridnevni showcase festival Changeover je primer samoorganiziranja in potrebe po ustvarjanju ne glede na okoliščine, ki jih prinese življenje. Ob glasbi smo v pogovorih lahko slišali žalostne zgodbe ruskih umetnikov, ki so jih zadržali na ruski meji in jih svet marsikje zavrača, ne glede na njihovo nestrinjanje z vojno agresijo Rusije. Vsej politiki ob robu pa je bil festival svetla točka, ki z zadostno mero odprtosti nakazuje, da ne gre vsega metati v isti koš. Konec koncev je umetnost tista, ki odpira naša obzorja. Sam sem se Changeover festivala udeležil le v soboto, ko sta nastopila dva izmed treh slovenskih predstavnikov. Pantaloons so nastopili v petek, Etceteral in Svojat pa v soboto. Že pred odhodom v Beograd sem si ogledal predvajalni seznam na YouTube tistih, ki so nastopili na Changeover festivalu. Na seznamu želja je bila zasedba Inturist in domača benda, medtem ko sem preostalo muziko prepustil naključju. 

Festival je v soboto potekal na štirih prizoriščih: v klubih Polet, Dim in Elektropionir ter v dobrih dvajset minut peš oddaljenem KC Grad. Klub Polet je manjše prizorišče z nižjim stropom, primeren za manjše izvedbe. Dvorana Dim je impozantna hala z visokim stropom in surovimi opečnatimi stenami z odkritimi inštalacijami. Elektropionir je po strukturi klasičen bar s koncertnim prostorom, kakršen je pri nas Ortobar. Približno tak je tudi KC Grad, le da tu pogled na oder motita široka stebra, postavljena dober meter pred njim. Po pripovedovanju organizatorja bi se moral program odvijati v še enem beograjskem klubu, ki pa je svoje sodelovanje odpovedal teden dni pred pričetkom festivala. Ideja je bila pritegniti tuje obiskovalce in jim z razpršenostjo prizorišč predstaviti še mesto. Zanimiva, a za poslušalce precej nepraktična ideja. 

Sobotni večer se je začel z zasedbo Inturist. Pevcu in kitaristu Jevgeniju (Jenji) Gorbunovu in saksofonistu Sergeju Hramčeviču sta se pridružila izkušena beograjska glasbenika Dule Petrović (bas) in Uroš Kiš (bobni). Zasedba naj bi pred koncertom imela le eno ali dve vaji, a je bil nastop kljub temu suveren in odličen. Glasbeniki so zveneli kot križanec med no wave in new wave muzikami. Slišali smo razsekane kitarske solaže in melodično ritmično bogato petje, podloženo z odlično ritmično sekcijo in dokaj klasičnimi saksofonskimi vložki. Kot sem kasneje izvedel, je Inturist nastopil tudi v bolj eksperimentalni različici dueta. Nastopil je ruski del skupine in nastop začinil z loopi in igranjem različnih inštrumentov hkrati v posameznih komadih. Nastop skupine Inturist je bil na neki način simbolni prikaz novonastale situacije v Beogradu in potenciala, kako se glasba lahko razvija ob trku dveh geografsko ločenih glasbenih svetov.  

V nadaljevanju večera sem si od tujih izvajalcev po koščkih ogledal še prijetno etno skupino iz Makedonije Perijo, ki na tradicionalnih glasbilih preigrava tradicionalne pesmi z Balkana v izvirnih jezikih ter hrvaške noise rockerje Nokti, ki na albumu Cockschmerzen zvenijo dobro, medtem ko so imeli v živo tehnične težave s feedbackom pevčevih efektov. Estonski etno folk Duo Ruut igra na nekakšno različico estonskih citer, in sicer glasbenici igrata obrnjeni druga proti drugi na ene ozvočene citre. Z netradicionalnim načinom igranja proizvajata široko paleto zvokov in zvenita kot cel bend z bobni, basom in citrami. Makedonski posthardcore bend Yöu glasbo igra srčno in v živo potegne v svoj nastop. Zelo prepričljivi so bili tudi domači Džezbollah. Njihova kombinacija free jazza, improvizacij in punka je mestoma spomnila na našo zasedbo Koromač

S svojim nastopom sta me navdušila tudi slovenska izvajalca. Trio Etceteral, ki ga tvorijo Boštjan Simon s saksofonom in sintetizatorjem zvoka, Marek Fakuč z bobni in Lina Rica z vizualijami, je imel malo nesreče s časom nastopa, saj je bila večina obiskovalcev festivala tedaj na oddaljenih prizoriščih Dima in Elektropionirja. Vendar se je vseeno nabralo za dobro polovico prizorišča poslušalcev. Glasba, ki gradi na plesnih in repetitivnih vzorcih s pridihom jazza, jih je zazibala v užitek, nastop pa je nadgradila video projekcija, ki je prostor dodatno odprla ter bobnom in saksofonu dovolila, da sta s pomočjo sintetizatorja zvoka, ki v realnem času obdela zvoke obeh ter producira svoje, odpeljala poslušalce v zvočno pokrajino Etceterala. 

Svojat je nastopila kot predzadnja točka festivala. Nastop je bil posledica pomladnega gostovanja v Elektropionirju, kjer so glasbeniki navdušili enega izmed organizatorjev Changeover festivala. Že kar utrujeno občinstvo festivala je trio, ki ga tvorijo Andrej Fon s kitaro in vokalom, Ivo Poderžaj z basom in Vid Drašler z bobni, pritegnil k poslušanju. Duhovita besedila s kančkom pridiha Marka Breclja in razgibana muzika, polna preobratov, so drvela brez predaha. Odprtost in širina sta značilni za glasbo Svojati, ki črpa navdih iz širokega polja muzik: slišimo vse od z etiopskim jazzom navdahnjenih saksofonskih solaž do tuareških kitarskih solaž, razgibanost Minutemana, no wave bendov, punka in še česa. Koncert so glasbeniki zaključili z bisom in občinstvo jih je nagradilo z bučnim aplavzom.

Sobotni večer je ponudil nabor dobrih muzik in na seznam izvajalcev, ki se jih splača še kdaj slišati na samostojnih koncertih, dodal nekaj novih imen ter tako upravičil enodnevni skok do Beograda. Ponudil je tudi premislek o pavšalnem gledanju na ruske umetnike in odnos do njih ter zbudil radovednost o prihodnosti zvena beograjskih muzik.