12.12.2018

Tukaj smo doma

Skupina Matter s tretjim albumom Troglav kot da načrtno zaključuje trilogijo svoje dosedanje diskografije.

Miroslav Akrapović

Levanael, Miroslav Akrapović, Dacho
Foto: Miroslav Akrapović

Skupina Matter s tretjim albumom Troglav (I., II., III.)kot da načrtno zaključuje trilogijo svoje dosedanje diskografije. Ko slišite ta album, vam postane jasno, da je bil prejšnji, Mrk, nadgradnja prvega, Amphibios; Troglav pa vsekakor obeh. Presežek je že v številu skladb. Sedemnajst skladb se morda sliši in deluje preambiciozno in nadvse drzno, a ko zares prisluhnete vsem sedemnajstim, se vam bo odprla še ena trilogija. Vse so izjemne. Pogovor z Dachom in Levanaelom je nekakšna uvertura v petkov koncert skupine v Kinu Šiška.

Želimo si preoblikovati okolje, v katerem živimo, delamo in ustvarjamo. Najlažje je biti »junak« drugje kot doma.

Vaš novi album Troglav, glasbeno delo v treh dejanjih, lahko bi mu rekli tudi zvočno-lirični omnibus, mi že na prvi pogled in posluh deluje kot življenjsko delo. Ali ste imeli to v mislih?

Dacho: Prav imaš. Album resnično deluje kot glasbena trilogija, ki jo lahko daš skupaj in se hkrati nadaljuje od enega posamičnega dela do drugega ter tretjega. Tega sicer nismo načrtovali od začetka, ampak končni izdelek v takšni obliki se nam je sam ponujal. Od tod tudi naslov, le da smo mi uporabili bolj staroslovensko ime: Troglav.

Če pogledamo posamezne dele Troglava, na kakšen način in s kakšno vsebinsko noto ste jih sestavili?

Levanael: Če imaš pred seboj sedemnajst skladb, ni ravno enostavno izbrati in sestaviti treh celot, ki bodo imele ob takem obsegu smiseln vrstni red. Imel sem kar nekaj različic, a sem se na koncu odločil, da grem po intuiciji barv: bela, rdeča, modra. Prvi del je tako izpadel svetlejši in nedolžen, lahko bi rekli v izi (easy). Drugi del je rdeč, močnejši, skoraj vojaški. Tretji pa je moder kot modrost.

A ravno te tri barve ste načrtno izbrali? Klasična trobojnica.

Dacho: Tako je. Bela, rdeča, modra imajo univerzalen državniški pomen. Bežen pogled na album pušča močan vtis, kot da bi šlo za nekakšno državno zadevo. Emil Kozole je oblikovalec te podobe. Že od nekdaj si je želel preoblikovati državni grb skozi triglavski sinonim, le da je v njegovem primeru vsak hrib oblikovan posebej in se ne držijo vedno skupaj. Temu sledi kostumska podoba, ki jo je dizajnirala Sonja Tomić.

Sedemnajst skladb je kar velik produkcijski zalogaj. Ali se je v ustvarjalnem procesu karkoli spremenilo ali nadgradilo pri pisanju lirike? Kajti, roko na srce, vaši teksti so prava mala esejistična dela.

Levanael: Zelo odvisno je od tistih ustvarjalnih momentov, ki jih imamo. Včasih smo pri meni na kavici in naredimo komad, včasih jima pošljem beat ali sekvenco, pa ona dva spišeta tekst. Bistveno pa je, da je toliko skladb, ker nas glasba navsezadnje zdravi. Radi delamo to, kar delamo.

Dacho: Še več skladb smo imeli. Tukaj je prisotna ena metafizika, da Tunja in jaz včasih ločeno piševa tekste, ki se na koncu pokažejo v isti luči, z enakimi besedami, podobnimi zlogi.

Avtorska telepatija.

Dacho: Nekaj takega. Res pa je tudi, da je ta tretji album nastal v Lukovem stanovanju, kjer je drugačno okolje od kletnih prostorov, kjer smo procesirali prejšnja dva albuma. Vsekakor več svetlobe, nobene pretirane naglice in kar se da sproščeno. 

Levanael: Zanimivo je, da nikoli ne dorečemo tematike skladbe, temveč jo glasba narekuje. Recimo, v komadu Leta v sondah je čas osrednja tema, pa sploh ni bil tako mišljen. 

Gledano glasbeno ali zvočno, ste nam na albumu Troglav odkrito nastavili past, po angleško povedano trap. Kakorkoli že, zdi se mi, da se to ogrodje lahko sliši in razume dosti bolj raztegnjeno, širše. 

Dacho: Vsekakor se strinjam s teboj. Namerno tudi Tunja uporabi verze »trap: siva v men, siva v teb«. To je znamka, ki žanrsko opredeljuje, mi pa smo šli dosti bolj na new wave pristop. Besedila smo delali bolj iz tistega prvotnega hip-hop kota, kjer ne gre zgolj za ponavljanje fraz, temveč za nekaj, kar ima rep in glavo. Mislim, da smo uspeli narediti skladbe, ki imajo jasno sliko in jim lahko slediš v sami zgodbi. 

Lahko bi rekel, da tokrat več pesnite kot recitirate. Če sta prva dva albuma delovala kot »stanje šoka«, mi Troglav deluje dosti spevnejše in je lažje razumljiv tudi tistim, za katere je vaš lirični zaklad morda preveč žargonsko naravnan. Tokrat resnično dosti pojete.

Dacho: Že od nekdaj sem si želel biti zgolj pevec.

Levanael: Vedno se želimo na novo definirati. Ni niti naša želja niti namen, da bi ustvarjali po enem kopitu ter nizali vselej podobne hitiče. 

Dacho: Kot pri filozofiji, kjer dogmo vnovič in vnovič preizkušaš in puščaš možnost tudi za drugačen, novi smisel. To je tisto, ko se zjutraj zbudiš, se pogledaš in se vprašaš, ali sem se zmotil glede tistega nečesa od včeraj. Zakaj bi se ujeli v to svojo lastno past?

Skozi vašo glasbo se zrcali posebna podoba ali avra mesta Kamnik, ki kot da bi na splošno predstavljala jin in jang celotne (o)sončne strani Alp. Kaj je tako magičnega v Kamniku? 

Dacho: Kamorkoli smo šli, smo naleteli na podobno melanholijo, ki jo imamo doma. Tudi v Berlinu smo se znašli na ulicah, ki so enake tistim v Kamniku, ko se zvečer sprehodiš in nikogar ni. Po drugi strani pa se ti na sončni dan vse alpske barve prikažejo v jarkih in jasnih odtenkih. Spet tretjič se spusti megla in se razen zadušenega šelestenja narave nič drugega ne sliši in ne vidi. Kamnik že od nekdaj doživljamo kot punk mesto, mesto zapuščenih tovarniških prostorov, kjer si bil lahko sam s seboj ali s sebi podobnimi. 

Levanael: Kamnik je dosti blizu Ljubljane, da se sicer čuti nekaj intelektualnega vpliva metropole, je pa dosti bolj neposreden. Neposreden v komunikaciji in izražanju. V njem se ne moreš skriti in si to, kar si. V Kamniku si brez maske.

Ta neposrednost ali zdravo pridobitna drznost se najbolje odraža v vaših besedilih. So prava mala jezična zakladnica. 

Dacho: Temelj je vsekakor slovenščina, ki jo poskušamo osvežiti ne le s slengom, temveč tudi z uporabo bosanščine, za katero se potem izkaže, da ima poleg slovanskega tudi vzhodnjaški izvor. 

Levanael: Matter je v veliki meri projekt modernizacije slovenskega jezika. Jezik je živa stvar, ki se nenehno razvija. 

Tako pridemo do vaše (a)politične, družbene in generacijske drže, ki jo album Troglav prispeva na način, ki je daleč od indiferentnosti. 

Dacho: Če skozi sebe hočemo reflektirati ta svet, nikakor ne moremo biti apatični. Naša politika je, da ustvarimo žar, ki novi generaciji daje zagon obstoja, da ni potrebno umreti za umetnost. Ta mit se nam zdi preživet.

Levanael: Želimo si preoblikovati okolje, v katerem živimo, delamo in ustvarjamo. Najlažje je biti »junak« drugje kot doma. 

Dacho: Lahko greš kamorkoli, toda vrniti se domov, to je pravi smisel.