Vmesja med barvami

Kitarist Samo Šalamon v domačem jazzovskem okolju in širše zaseda samosvojo pozicijo, ki kljub rednemu koncertiranju na domačih odrih deluje rahlo odmaknjena, vedno zazrta v mednarodne vode in sodelovanja, v katera se intenzivno vpenja kot kitarist, skladatelj in improvizator že skorajda dve desetletji. Šalamon se trmasto drži svoje razplastene avtorske glasbe, katere podstat je vedno jazz in jazzovska kitara, v to govorico pa nato skozi različne sinergije vstopajo zvočni izrazi številnih jazzovskih podzvrsti in zgodovinskih premen, a tudi rock, komorna glasba ter svobodna improvizacija. Ravno sinergija je ena ključnih lastnosti Šalamonove glasbe, skozi katero veje njegova intenzivna kitarska in skladateljska govorica: Šalamon ves čas vstopa v nova zvočna razmerja, ki to govorico členijo skozi skupinski zven raznoterih zasedb, zvočnih dediščin in pristopov. Čeprav se je njegova diskografija začela z lokalno zgodbo zasedbe Ansasa, je Šalamon zvočne somišljenike in sošpilavce redno iskal v mednarodnih vodah in se kalil v družbi vrhunskih glasbenikov iz Evrope in ZDA. Na začetku njegove mednarodne poti ga je na odmevnem mednarodnem prvencu Orenthology in nato na plošči Ella’s Dream še spremljal Zlatko Kaučič, nato Aljoša Jerič (plošča Mamasaal feat. Mark Turner) ter Godalni orkester Slovenske filharmonije (plošča  Orchestrology), pojavil pa se je tudi v triu Jake Bergerja (BRGS Time) Bas Trio. Njegova zadnja plošča The Colours Suite je ponovno mednarodna avantura, zabeležena na domačih tleh v času lanskega Ljubljana Jazz Festivala in izdana v seriji, ki jo pod okriljem ene najprodornejših in bolj potentnih založb sodobnega jazza v svetu, Clean Feed, izdaja Pedro Costa, ki je bil do letos programski (so)vodja festivala. Šalamon je na festivalu predstavil svoj novi mednarodni sekstet (zasedba je dan prej nastopila v Mariboru) z zahtevnimi kompozicijami, napisanimi prav za to združbo, ki pa so vseeno dovolj prepustne za izstop posamičnih govoric sodelujočih glasbenikov, s katerimi pridobiva osem na plošči priobčenih skladb poseben zven. 

Značilni Šalamonovi tonski arpeggii in redkejši izstopi v rezkejšo, bolj distorzirano zvočnost so jedro, ki ga zvensko, melodično in s prepihovanji plemenitita pihalca Achille Succi na basovskem klarinetu in Julian Argüelles na tenorskem saksofonu, raznoroden poliritmični in zvenski okvir pa odlično dodajajo bobnarja Roberto Dani in Christian Lillinger ter basist Pascal Niggenkemper. V recenziji festivala sem o nastopu, zabeleženem na pričujoči plošči, zapisal: »Šalamonove suite nosijo ime po različnih barvah; in ravno zvočna 'barvna paleta' ter poliritmičnost seksteta, razpeti med melodičnostjo, atonalnostjo in abstraktnostjo, sta ponudili eno najrazburljivejših in zahtevnejših izkušenj Šalamonove glasbe do tega trenutka. Vodja seksteta deluje v tej glasbi nevsiljivo, hkrati pa v podtonu več čas vleče vodilne niti razvejanih zvočnih tokov, razdrobljenih po obrobju jazzovskih fraziranj, svobodnih improvizacijskih izletov in kompleksnih kompozicijskih rešitev.« Glasba, zabeležena na nosilcu zvoka, nam omogoča globlji vpogled v suvereno igro sinergij, ki jo zasedba plete v vmesjih komponiranih delov in svobodnih izletov, kjer pride barvitost osebnih govoric povsem na plano. Čeprav na videz koncept plošče in skladb, poimenovanih po barvah, nakazuje svojstveno potopljenost v kolorit zvoka, v atmosferičen karakter posamičnih barv, je to zgolj ena od komponent izrazito dinamičnih, razčlenjenih in razgibanih skladb, katerih glavna odlika je tekoče, gibko in intenzivno prehajanje med različnimi razpoloženji, energijami, zvočnimi odtenki, razplastenimi ritmi. Še najbližje atmosferični naturi je zaključna počasnejša, subtilna igra v zaključni skladbi Grey, kjer je ključna Šalamonova kitara, ki je nevsiljivo prisotna v vseh skladbah in le redko stopi v ospredje, a hkrati ves čas ostaja svojstveno kompozicijsko ogrodje, ki na harmonski in melodični ravni veže skladbe v celoto. Ko vendarle stopi v ospredje, kot v prvem delu uvodne post bopovske skladbe Yellow, prikaže vso raznovrstnost, ki sega od jazzovske melodičnosti do upognjenih tonov in scefranih, rezko zvenečih akordov. Na plošči Šalamon prehaja med različnimi modusi igranja, žanrskimi odtenki in glasbenimi koloriti, ki se gibljejo med visokim in nizkim zvočnim spektrom. Pri tem ga podpirata pihalca Succi in Argüelles, ki se dopolnjujeta v sozvenih in kontrastih v melodičnih temah in njihovih razgradnjah ter bolj viharnih prepihovanjih v energični maniri svobodnjaškega jazza, ki pride v ospredje v skladbi Brown. Tolkalca Dani in Lillinger skrbita za močne prepletene poliritmije, ki jih večinoma igrata skupaj, poganjata in ustrezno pršita ter barvata zvočni lok in ga podpirata v prelomljenih delih, ko ustroj skladb preide v zvočna svobodnjaštva. Niggenkemper je vešč suverenega pulza, še bolj pa prehodov v abstraktno zvočnost med tonom, pulzom in šumom, ki jih skupaj z Lillingerjem najbolj suvereno vtirata v glasbeni tok. Ravno v močni izpovednosti vmesij med jazzovskim in free jazzovskim ter v drobljenju teh dveh tradicij skozi svobodno improvizirano glasbo dobiva plošča The Colours Suite posebno mesto v ustvarjalnem opusu Sama Šalamona. Čeprav je tovrstni spoj ves čas prisoten v njegovi glasbi, pa ni še nikoli tako izrazito stopil v ospredje.

Sam koncert je bil žal slabše obiskan, kot so bili večerni koncerti (kar se pogosto primeri domačim ustvarjalcem na festivalu in bržkone nekaj pove o domači publiki), a ga je na našo srečo na ploščo zabeležila založba Clean Feed v seriji Ljubljana Jazz Series, ki v mednarodne vode že nekaj let uspešno vpeljuje naše ustvarjalce in ustvarjalke. Šalamon s tem delom ustvarja nove (z)godbe in se z njimi še izraziteje vpenja v mednarodno okolje. Kar je že ustvaril, nadaljuje in nadgrajuje v sestavi kvarteta z Niggenkemperjem, Lillingerjem, Succijem (nastopili so na letošnjem Jazz Cerknu), v zadnjem času pa sodeluje tudi z domačimi improvizatorji in jazzisti (obujeni Bas Trio, trio People Like You! s tolkalcem Drejem Hočevarjem in strunarjem Domnom Gnezdo ter večji ansambel Samo Šalamon Free Orchestra, s katerim se je lani mudil v studiu, a še čakamo na posnetke).