Zgodovina tovarne glasbe

Pred obiskom razstave Jugoton – vzhodno od raja / 1947–1991, ki je do konca leta na ogled v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki, sem na radiju ujel reportažo, prežeto z nostalgijo in hudomušnimi spomini na čase, ko se je glasbo še poslušalo po radiu in televiziji, ko se jo je vrtelo na gramofonu ali kasetofonu, ko se je hodilo v ploščarne po velike in male plošče, ko je imela glasba težo in moč. S takšno popotnico sem vstopil v pritlično razstavno dvorano Tehniškega muzeja v Bistri. Svetel prostor iz opečnatih zidov in stropa se je skladno zlival z oranžnimi panoji in rumenimi črkami na njih. Po prostoru je odmevala kakofonija skladb in uspešnic jugoslovanske popularne glasbe. Ves ta mišmaš zimzelenih hitov iz živopisne Jugotonove zapuščine morda res zbudi nostalgične skomine in sladke spomine pri starejših obiskovalcih, se je pa hitro izkazalo, da razstava ne igra na to karto in da je ves ta glasbeni šunder prav moteč za pozornejši ogled. Na prvo oko miniaturna razstava dovolj celostno zaobjame zgodovino prve in vodilne diskografske hiše v socialistični Jugoslaviji. Zgodba o Jugotonu je ena svetlih plati življenja v SFRJ. Skozi zgodbo Jugotona beremo zgodbo jugoslovanske družbe, kako je potrošništvo stopalo v prvo vrsto, kako je popularna kultura, z glasbo vred, postala pomemben simbol modernizacije in gospodarske rasti.

Zgodba o Jugotonu je ena svetlih plati življenja v SFRJ. Skozi zgodbo Jugotona beremo zgodbo jugoslovanske družbe, kako je potrošništvo stopalo v prvo vrsto, kako je popularna kultura, z glasbo vred, postala pomemben simbol modernizacije in gospodarske rasti. Pove nam, po čem se je Jugoslavija ločevala od socialističnih držav vzhodnega bloka, namreč po prostem dostopu do popularne kulture zahoda, ki je bil ena od komparativnih prednosti jugoslovanskega socialističnega sistema, tako pravi Dean Vuletić in dodaja, da je Jugoton do konca hladne vojne ostal najbolj zahodna diskografska firma v komunistični Vzhodni Evropi. Razstava nam informativno in nazorno prikaže njegovo zgodovino in razvoj, kako je v štiridesetih letih na krilih modernizacije in industrializacije države zrastel v giganta, ki je lahko obstajal samo v Jugoslaviji. 

Politična nomenklatura se je v petdesetih letih vedno bolj zavedala potenciala popularne kulture in je z vlaganji spodbujala razvoj industrije zabave. Eden njenih otrok je bil prav Jugoton, ki je po selitvi v nove poslovno-industrijske prostore v Dubravo na začetku šestdesetih stopil na samostojno pot in bil odvisen od lastne poslovnosti, iznajdljivosti in dobička. Sklepanje licenčnih pogodb z ameriškimi, britanskimi, nemškimi, italijanskimi in drugimi založbami ni prineslo le glasbe z Zahoda, izkupiček je Jugoton vlagal v širitev svoje dejavnosti, v zahtevnejše in komercialno orientirane projekte, npr. Bijelo dugme, in razvijal lastno, domačo produkcijo. Razstava Vzhodno od raja nas popelje naravnost v srž zgodbe založbe in zaobjame čas od preboja prvih zvezd jugoslovanske estrade, Iva Robića in Zdenke Vučković na opatijskem festivalu 1958, in prvih rock plošč v Jugoslaviji do novega vala, Đuli in mladega Borisa Novkovića. Dejavnost diskografske hiše se je ob uredniških, programskih in licenčnih službah razvejela v številne druge: ob snemalnem sektorju, tiskarni plošč, verigi trgovin po celi rajnki in proizvodnji avdiokaset so imeli razdelano in močno službo za propagando, marketing in dizajn. Po celi državi (a i šire) je bil Jugoton prepoznaven po zaščitnem ptiču in svoji reklami »Nova ploća!«. Skozi grafično-vizualni del zgodbe se nam izrisuje, kako so ovitki plošč vplivali na razvoj jugoslovanskega dizajna in postavljali oblikovalske standarde. 

Razstavljenim snemalnim aparaturam, magnetofonom, strojem za tisk vinila, tonski mizi in drugim napravam iz zapuščine Jugotona, ki jih danes hrani zagrebški Tehniški muzej, je slovenski bratranec pristavil nekaj izbranih eksponatov iz svoje bogate zbirke gramofonov in radijskih sprejemnikov. Shematično so predstavljeni koraki snemanja in celotnega postopka nastajanja vinilne plošče. Nekaj detajlov z zagrebške razstave baje manjka, zato pa ima slovenska muska z Jugotona svoj kotiček v Bistri. Različne artefakte, fotografije zvezdnikov in zvezdnic Jugotona, dokumente, zapisnike sestankov, izpostavljene zabeležke slavnih v knjigi vtisov, zlate plošče in kolekcijo ovitkov plošč dopolnjujejo dokumentarni posnetki in HRT film o Jugotonu ter enote za poslušanje glasbe na slušalke. Za še globlji vpogled v zgodovino Jugotona je priporočljivo prelistati, če že ne prebrati tudi katalog razstave. Pred štirimi leti in pol smo na Odzvenu pisali o zajetnem katalogu v obliki LP plošče, ki ga je izdal zagrebški Tehniški muzej Nikole Tesle ob razstavi v Zagrebu. Ob gostovanju razstave pri nas je izšla slovenska različica dotičnega kataloga, ki fino dopolni zgledno razstavo, ob kateri se nam lahko zakolca. Zato ne čudi, da zbudi nostalgijo, sploh tistih, ki so (z)rasli z Jugotonom.