Zveni odjekanja nemirnih spominov

Letošnjo jesen smo glasbeni kritiki lahko z zanimanjem modrovali in poslušali modrovanja drugih ob prevodu knjige Kapitalistični realizem Marka Fisherja, ki se posredno dotika tudi občutenja glasbe na prehodu v novo tisočletje. Koncept »hauntology«, s katerim Fisher pojasnjuje preganjanje nepripetene prihodnosti tudi v glasbi, kroži že desetletja in navaja k razmisleku tako običajnega izobraženca kot radovednega poslušalca in glasbene ustvarjalce. Ni torej naključje, da je prvega novembra izšel album s sorodnim naslovom, Hauntological, ki sta ga zakrivila domači pianist in zvočni raziskovalec Rok Zalokar ter kitarist in tekstopisec grškega rodu Filippos Glinavos, tvorca dua Million Ear. Naslov njune druge izdaje iz tega samostalnika ustvarja pridevnik, s čimer Million Ear izziva s predrugačenim vprašanjem: kaj dela njuno glasbo hauntološko? Ob poslušanju sta tako ustvarjalni proces kot besedila kriptična, vse, s čimer razpolagamo, je muzika. Zato počasi začnimo odmotavati ta zvočni klobčič, katerega začetek je spretno skrit v prepletu niti. Vedno sam, ampak nikoli osamljen, ponavlja Glinavos in kanalizira nemir, ki ga potencira kontrast ležernega klavirja ob neenakomernih sintetiziranih piskih. V tem kontrastu se skriva čar albuma Hauntological, neumestljive, mejne, redko abruptne in nemirne muzike dua Million Ear. Je hipen odmev sodobne globalne kulture, poskus ujetja smisla majhnih glasbenikov razgledanega duha, nemočen krik njune kontemplacije v mednarodnem urbanem prostoru, iz katerega izhajata, in ujema bistvo tega dua.

Za začetek pustimo koncept ob strani in se posvetimo zasedbi. Million Ear sta pred približno štirimi leti med študijem v Rotterdamu zasnovala Rok Zalokar in Filippos Glinavos, mlada ambiciozna emigranta, predana podobni glasbi in s sorodno dušo. Za razliko od Zalokarjevega prvega projekta, zasnovanega v Rotterdamu (jazz trio Kukushai) je bila zasedba Million Ear že spočetka usmerjena k umetnosti nasnemavanja in manj k živi izvedbi, ki je bila vselej bolj odprte, dopolnilne forme. Po seriji koncertov na Nizozemskem je domača elektronska založba Kamizdat izdala pričakovani prvenec Oceanic State Million Ear, na katerem sta Zalokar in Glinavos orala svoj konceptualni pristop (»ocean state« je koncept, vzet iz psihoanalitičnega konteksta, izvor vse religioznosti). Na Oceanic State sta dokazala, da njuna enigmatična besedila razodevajo le miselne fragmente, kot da bi bili vzeti iz sanj ali zapisani v nejasnem kontekstu, in njuna meglena spremljava je že takrat predstavljala neko duševno nelagodje, malo zmešnjavo notranje biti, zmešnjavo, ki je sedaj dobila novo poglavje s Hauntological. 

Hauntological je programska predelava »ponesrečenega« obiska snemalnega studia v Atenah, zaradi katerega je snemanje trajalo le dobrih dvajsetih minut, a zadosti dolgo in očitno dovolj intrigantno za nadaljnjo obdelavo. Znova so dodani nasneti bobni njunega večkratnega spremljevalca na koncertih, Andra Manzonija (poznamo ga iz zasedb pazi oštar pas, je kurator festivala Jazz on Jaz …), in da je bil album s pomočjo oblikovalske roke Urške Preis predelan v kaseto, verjetno zaradi želje po cenovno ugodnem nosilcu zvoka in fizičnosti izdelka, hkrati pa kaseta kot medij ponuja nastavek, soroden naslovu. Hauntologija v glasbi, ki v grobem označuje občutenje nepripetene prihodnosti, ki nas preganja v sedanjosti, s kaseto kot ostankom brbotajoče muzike osemdesetih pride še bolj do izraza, in album sam nastopi kot prikazen preteklosti.

Skladnost medija in koncepta se nekoliko zakrije ob muziki na albumu. Najprej malo raziskovanja razkrije, da je glavni del imaginarija albuma povzet po videu z naslovom »Hauntology, Lost Futures and 80s Nostalgia« mladega družboslovca Jonasa Čeike. Nato ugotovimo, da tudi muzika aludira na estetiko iz osemdesetih, devetdesetih in z začetek novega tisočletja, najbolj pa zadnjega desetletja z vzponom ambientalne glasbe, vaporwava in mumble rapa, s čimer je Hauntological zelo kratkosežen pogled v preteklost (in v tem smislu pomanjkljiv). A zvočni klobčič zasedbe Million Ear se kljub temu lično zaplete v postprodukciji in je, če merimo mišice z lokalnimi veljaki, sodobnejša in bolj sveža postmodernistična izdaja kot razvpiti Trans domače skupine Smrt Boga in Otrok, ki stavi na stari vzor inteligentne predelave danes lokalne popkulture. Trans bi lahko nastal deset let nazaj, Hauntological pač ne. Očitno je, da je posnetkom na Hauntological namenjeno izrecno veliko časa v kasnejši obdelavi in da je snemanje hipno, kratkotrajno dejanje. Vsi vemo, da snemanje mimogrede traja nekaj dni in da tehnični zahtevki predvajanja terjajo veliko časa, preden je skladbe dejansko mogoče poslušati mimo žive izvedbe. Za Million Ear se zdi, da ta proces še potencira. In to je prva odlika albuma Hauntological. Kratek, skorajda spodleteli obisk studia je zadostoval za procesiranje, obdelavo in stabilno podlago za nadaljnjo vizijo projekta. 

Zalokarja in Glinavosa preganjajo neuresničena pričakovanja, preteklost, ki se ni pripetila. Lahko bi rekli, da te občutke preneseta na Hauntological in izpopolnita nesrečo, ki ju preganja. Fragmenti, kasneje dopolnjeni, efektirani, sešiti kot prešita odeja, na več mest nakazujejo nastanek posnetkov, kot spomini, ki nas preganjajo in ostajajo z nami. Gradijo nas tudi neuspehi in spodletelosti, kar lepo ponazarja začetni komad P.T.S.C. ali Post-traumatic stress civilization. Vedno sam, ampak nikoli osamljen, ponavlja Glinavos in kanalizira nemir, ki ga potencira kontrast ležernega klavirja ob neenakomernih sintetiziranih piskih. V tem kontrastu se skriva čar albuma Hauntological, neumestljive, mejne, redko abruptne in nemirne muzike dua Million Ear. Je hipen odmev sodobne globalne kulture, poskus ujetja smisla majhnih glasbenikov razgledanega duha, nemočen krik njune kontemplacije v mednarodnem urbanem prostoru, iz katerega izhajata, in ujema bistvo tega dua. Pronicljivost in daljnosežnost albuma sta sicer pod vprašajem, ampak z združevanjem introspektivnega nemira, konceptualne zasnove in subtilne družbene kritike je Million Ear utrdil uspešen recept za nove stvaritve.