10 let platforme Liveurope

Panevropska platforma Liveurope je nastala leta 2014 kot ena izmed pobud za krepitev evropske glasbene industrije, njenega prireditvenega sektorja, raznolikih koncertnih prizorišč z različnimi kapacitetami in iz različnih okolij. Z evropskim programom sofinanciranja vzpodbuja programsko raznovrstnost, bookiranje mladih vzhajajočih ustvarjalcev in njihovo intenzivnejše kroženje v koncertni infrastrukturi. Pri tem se lahko tvorijo plodna regijska vozlišča. Od prvotnih dvanajstih koncertnih prizorišč, ki sodelujejo s to platformo, je danes njihovo število naraslo na štiriindvajset in pokriva celotno Evropsko unijo skupaj z baltskimi državami, Švico, delčki Balkana in pridruženima članoma iz Velike Britanije in Ukrajine. Skoznjo je šlo 4220 koncertov z ustvarjalci štiridesetih različnih nacionalnosti. CUK Kino Šiška je del platforme od leta 2016. Od takrat do danes so v obeh svojih koncertnih dvoranah gostili številne mednarodne ustvarjalce, obenem pa so se z vključitvijo Kina Šiška v platformo dejavno vključili tudi domači ustvarjalci. Teh je bilo v osmih letih več kot petdeset, nastopali pa so v Zagrebu, Budimpešti, Bratislavi, Sofiji, Milanu, Bruslju, Linzu, Varšavi, Lizboni, Amsterdamu, Skopju in Pragi. Gre za žanrsko pestrost, saj so pod okriljem Liveurope nastopila imena, kot so Zhehtet, Svojat, X.U.L., Birds of Unknown, 3:rma, Warhorse, Dvidevat, Haiku Garden, Srd, Širom, Iztok Koren, Zevin, Popotnik, Kiki, Dora Tomori, Dubzilla, Gramatik, Joker Out, Persons From Porlock, Rush To Relax, Christian Kroupa idr. Najdejavnejši so bili .freekind, Lelee, Pantaloons in Sahareya. Z vključitvijo več koncertnih prizorišč iz sosednjih držav in regije se je povečalo kroženje domačih zasedb, zaradi platforme pa je prišlo do večje regijske povezljivosti med prizorišči in s tem več priložnosti za nastop slovenskih ustvarjalcev tudi mimo modela te platforme. To je bistveno za to, da platforma ne postane sama sebi namen in zgolj še eden od programov, ki jih financira EU. Nik Drozg, promotor (Kino Šiška, Channel Zero), glasbenik, glasbeni novinar, radijec in še kaj, je že več let koordinator platforme pri Kinu Šiška. Ob desetletnici Liveurope in vstopu v novo štiriletno obdobje smo se pogovarjali o tem ter o mehanizmih platforme, njenih učinkih … Tako smo kar naenkrat ob že tako dobri zemljepisni in strateški poziciji postali tudi v okviru Liveurope veliko bolje strateško pozicionirani. Na podlagi tega se je seveda povečal angažma slovenskih izvajalcev. Nismo navajeni, da slovenski izvajalci res delajo evropske turneje, kjer gredo čisto na drugi konec Evrope, ampak Balkan in linija Avstrija–Slovaška–Češka pa sta dosegljiva in pogostejša teritorija, ki se ju poslužujejo naši izvajalci. Močvara, denimo, vedno izpolni kvoto slovenskih izvajalcev in zdi se mi, da je v Zagrebu veliko več slovenskih izvajalcev. To je prvi korak, še bolje pa bi bilo, če bi se bolj vedelo za ta mehanizem in se ga še bolje izkoristilo.

Plaforma Liveurope je uradno štartala leta 2014 in tako letos praznuje desetletnico delovanja. Nam lahko podrobneje predstaviš to platformo in mehanizme njenega delovanja?

Platforma je štartala leta 2014, zagnal jo je belgijski klub oziroma dvorana Ancienne Belgique. CUK Kino Šiška se je iniciativi pridružil dve leti kasneje kot eden takrat redkih članov iz naše širše regije. Trenutno projekt šteje dvaindvajset članov in dva pridružena člana. Namen projekta je, da bi se med seboj povezala uveljavljena koncertna prizorišča (v njihovi terminologiji: iconic music venues) in da bi se jih s finančnimi vzpodbudami spodbudilo, da v svoj program vključujejo več novih, manj znanih evropskih izvajalcev, tistih, ki se mogoče na trgu finančno ne pokrijejo oziroma ne splačajo toliko. S tem pomagajo mladim vzhajajočim evropskim glasbenikom in jih hkrati pripeljejo na večja prizorišča, da bi dobili večjo izpostavitev ter hkrati s tem mobilnost. To je osnovna ideja projekta. Hkrati projekt, ki je začel z dvanajstimi klubi, zdaj pa se je praktično že podvojil, deluje kot nekakšna mreža teh klubov. Trenutno so klubi po eden na državo, etiketa Liveurope pa funkcionira tudi kot nekakšna značka kakovosti in zaupanja. Obstajajo namreč točno določeni pogoji, ki jih mora klub izpolnjevati, da lahko postane član platforme: izpolnjevati mora določene tehnične pogoje (opremljenost), kapaciteto in to, koliko tovrstnih izvajalcev že vključuje v svoj program, ipd.

Mehanizem deluje zelo preprosto. Ne gre za vsebinsko kuriran projekt, temveč načeloma deluje na podlagi kvantitetnih pogojev, na podlagi katerih pridobiš sofinanciranje. Eden izmed teh je, iz katerih držav lahko prihaja izvajalec. To so trenutno vse države iz EU in tiste, ki participirajo v programu Kreativne Evrope, ne pa vse evropske države, se pravi nekakšen širši evropski prostor (vseh 27 članic unije in 12 sodelujočih držav v programu Kreativna Evropa: Albanija, Bosna in Hercegovina, Gruzija, Islandija, Kosovo, Lihtenštajn, Severna Makedonija, Moldavija, Črna Gora, Norveška, Srbija in Ukrajina). Notri ne pašejo Švica, Rusija, Belorusija, Velika Britanija, Izrael in Turčija. Z naslednjim letom se dodajajo nove definicije, ampak vse definicije so šle smer, da naj ne bo prva uradna izdaja izvajalca (mala plošča ali album) stara več kot pet let v trenutku njegovega nastopa. Platforma s tem cilja na res nove projekte. Ko daš tak projekt v svoj program in to pravilno skomuniciraš z Liveurope, dobiš finančno nadomestilo in se ti to bolj splača. Kar pomeni, da ne narekujejo oni vsebine, to dela vsak klub sam. Klubi smo si zelo različni med seboj po kapaciteti: Kino Šiška v zgornji dvorani pokrije 932 in v spodnji 200 mest, Rockhal iz Luksemburga več tisoč, Musicbox iz Lizbone, denimo, pa 300. Vsak ima popolno svobodo pri tem, kaj uvrsti v program. To je zelo dober način, ker lahko vsakdo program prilagodi svojim potrebam. Minimalno moraš imeti 15 izvajalcev letno, maksimalno pa 50, omejeno je tudi to, koliko jih imaš lahko iz iste države. To zagotavlja diverziteto po državah. Platforma ima letne fokuse in dodatne mehanizme; spodbuja na primer enakovredno vključevanje izvajalcev in zasedb, ki vključujejo ženske oziroma osebe manjšinskih spolnih identitet. Eden izmed zanimivih mehanizmov je bil vpeljan nekaj let nazaj, imenoval se je Slow Mobiliy Tool in naj bi omogočal bolj vzdržne in počasnejše turneje. Če si bookiral tovrstnega izvajalca, si lahko pridobil dodatna sredstva, če je ta izvajalec nastopil še kje v bližini, v kakem drugem klubu. Parkrat smo to izkoristili in naredili partnerski koncert z MC Krško, MC Pekarno, CMK Koper in Hangar Teatrom iz Trsta. V bistvu smo jim pomagali finančno pokriti honorar za izvajalca, da so imeli nižji strošek; oni so igrali kakšno uro in pol stran ter imeli en koncert več. Pri tem so se počasneje premikali, kar je bilo malo bolj vzdržno za vse, tako iz okoljskega kot zdravstvenega vidika. Ta mehanizem se zdaj na žalost končuje, ker se je izkazalo, da se je na osi vzhod–zahod uporabljal zelo kontrastno. Klubi na zahodu so malo bolj tržno naravnani in konkurenčni in na koncu zares ne vidijo koristi v tem, da pomagajo svoji konkurenci, medtem ko smo na našem območju mogoče malo bolj podhranjeni. Veliko turnej tudi ni začrtanih po naših območjih in tako nam veliko pomeni, če lahko omogočimo še en koncert več. Izkazalo se je, da je bilo za klube v našem okolju, recimo na Balkanu ali v Vzhodni Evropi, to zelo dragoceno. Ampak ker model ni deloval za vse, se bo zdaj iskalo drug način, kako zagotoviti tako zeleno politiko kot večjo vzdržnost.

Kakšno se ti v vseh teh letih zdi kroženje slovenskih izvajalcev in izvajalcev iz širše regije (vključena sta tudi kluba Močvara iz Hrvaške in MKC iz Makedonije) znotraj platforme, tudi izven same ožje regije?

S Kinom Šiška sodelujem od leta 2016, v platformo Liveurope pa sem se začel dejavno vključevati v letih 2018 in 2019. Na njihovi spletni strani se da pogledati, od katerega leta in iz katere države je kdo kje nastopal. Kino Šiška je bil v naši regiji nekakšen otok. Najbližje naši neposredni okolici sta bila kluba A38 iz Budimpešte in Palác Akropolis iz Prage, potem pa je praktično sledila že kar Varšava. Z leti se je pridružilo vedno več dvoran iz naše okolice: Posthof v Linzu, Nova Cvernovká v Bratislavi, Močvara v Zagrebu, MKC v Skopju, kasneje tudi Mixtape 5 iz Sofije in Santeria iz Milana. Tako smo kar naenkrat ob že tako dobri zemljepisni in strateški poziciji postali tudi v okviru Liveurope veliko bolje strateško pozicionirani. Na podlagi tega se je seveda povečal angažma slovenskih izvajalcev. Nismo navajeni, da slovenski izvajalci res delajo evropske turneje, kjer gredo čisto na drugi konec Evrope, ampak Balkan in linija Avstrija–Slovaška–Češka pa sta dosegljiva in pogostejša teritorija, ki se ju poslužujejo naši izvajalci. Močvara, denimo, vedno izpolni kvoto slovenskih izvajalcev in zdi se mi, da je v Zagrebu veliko več slovenskih izvajalcev. To je prvi korak, še bolje pa bi bilo, če bi se bolj vedelo za ta mehanizem in se ga še bolje izkoristilo. 

Kako lahko slovenski ustvarjalec vstopi v shemo platforme Liveurope in koncertira s pomočjo njenih mehanizmov? Kakšni so kriteriji in kakšna je nenazadnje vloga Kina Šiške?

Kriteriji so zelo jasni: biti mora maksimalno pet let od izdaje prve skladbe ali albuma izvajalca in izvajalec mora prihajati iz ene izmed držav, ki jih pokriva platforma. Kino Šiška ne dobiva sofinanciranja za slovenske izvajalce, ampak samo za tuje. Obenem ne obstaja nobena prijavnica, gre zgolj za izpolnjevanje pogojev in kompatibilnost s programom kluba, v katerem želiš igrati. Klubom se olajša izbira preko finančnega nadomestila. To pomeni, da boš lahko predskupina komu drugemu ali pa boš tam imel samostojen nastop. Vsi klubi so objavljeni na spletni strani Liveurope (TUKAJ). Tam je tudi obrazec, preko katerega se da direktno kontaktirati klube in ljudi, ki v njih skrbijo za program (TUKAJ). Drugače pa so pravila enaka za vse: čim boljša muzika, čim boljši promocijski material, čim več občinstva …

Gre torej bodisi za delo samih izvajalcev bodisi za angažma njihovih menedžerjev in agentov.

Da, ne gre za mehanizem, ki bi obstajal izven klasičnega načina bookiranja koncertov.

Kakšen učinek pa se ti zdi, da ima platforma izven same platforme? Ali angažmaji v okviru platforme pripeljejo do novih angažmajev izvajalcev zunaj nje?

Ne vem, če platforma deluje na tak način, da bi izvajalci, ki igrajo znotraj platforme, nato dobili priložnost za predstavitev še izven nje, že zato ne, ker jih je zelo veliko in so zelo različni. Obenem lahko bendu Liveurope koncert omogoči turnejo in so po tej poti torej predstavljeni tudi na drugih koncertnih prizoriščih v času te turneje, se pravi izven Liveurope dvoran, tam, kjer sicer ne bi nastopili, ker do turneje sploh ne bi prišlo. Je pa res, da klubi med seboj komuniciramo in imamo letno več sestankov, na katerih se vidimo v živo. Večkrat si tudi pišemo za priporočila. Nekajkrat letno se naredijo Liveurope playliste, v katere vsak klub prispeva nekaj zanimivih izvajalcev iz svojih ali drugih držav. Znotraj platforme se precej komunicira glede predlogov. Pogosto se tudi povežemo in damo skupaj kako ponudbo za kak bend. To so zelo dragocene stvari. Hkrati si izmenjujemo izkušnje, kako se dela z določenimi izvajalci, scenami in z različnimi načini delovanja.

Torej lahko znotraj platforme govorimo o konkretnem učinku na ravni delovanja klubov, povezovanja in mreženja.

Ja.

Koliko je to pomembno v današnjem času, ko so se pogoji na glasbenem trgu bistveno zaostrili z dodatnimi stroški, cenami, zvišanimi honorarji izvajalcev? Vse to gotovo še bolj na udar postavlja predvsem manjša koncertna prizorišča in tržišča, kakršno je naše.

Včasih bi si želel še več povezovanja na programski ravni. V času korone so med klubi obstajale prakse v smislu, »kaj dajete v pogodbe za primer odpovedi zaradi tega, ker je nekdo zbolel za korono, oziroma za podobne primere«. To je zelo uporabno, da vidiš, kako delajo te stvari na Danskem, v Franciji in kako tukaj. Tako imaš zgled iz druge države in nisi prepuščen samemu sebi. Imaš sogovornike, ki jih lahko te stvari vedno vprašaš.

Ena izmed tem, ki bodo v prihodnjih letih zelo pomembne pri evropski komisiji in evropskih projektih, so pravični honorarji, pravična nadomestila za nastope izvajalcem. Po eni strani se na glasbenem trgu stroški in honorarji zelo zvišujejo, obenem pa izvajalca ne smeš podplačati. Kajti če glavnega izvajalca zelo dobro plačaš, boš manjšega malo manj. Tukaj bo treba premisliti, kako naprej. Na tem področju še nimamo nobenih konkretnih mehanizmov, v prihodnjih letih pa bomo poskrbeli za to. Načeloma pa se razume, da naj bi imel tisti, ki nastopa pod etiketo Liveurope, pravično nadomestilo za nastop.

Kakšen je po tvojem mnenju učinek te platforme konkretno v našem prostoru, v programu Kina Šiške in v povezavi s sorodnimi iniciativami, kot je MENT?

MENT ima zelo podobno misijo kot Liveurope, začel se je istočasno, leta 2014. Predstavlja nove izvajalce iz Evrope oziroma se fokusira na izvajalce izven anglosaškega prostora, predvsem na območje Srednje in Vzhodne Evrope, na Balkan in Baltik. V zadnjih dveh letih smo v sodelovanju z Liveurope imeli Liveurope oder na MENT-u. Zdi se edino logično, da se ti dve iniciativi zbližata, ker je v Kino Šiška MENT tisti projekt, ki je najbolj v skladu z vrednotami Liveurope. Sicer pa v sklopu našega rednega programa prirejamo koncerte preko platforme. To so koncerti v spodnji dvorani, kamor pripeljemo, denimo, bend Buzz’ Ayaz s Cipra ali skupino ТДК iz Bolgarije in Zimbru iz Romunije. Tako pridejo iz nekaterih držav najboljši bendi tudi k nam, ker delajo kake precej zanimive stvari, mi pa s tem ohranjamo širino programa. Mislim, da nam pri tem pomaga.

V sklopu Liveurope je koncertiralo lepo število domačih zasedb. Bi lahko izpostavil najuspešnejše in morda dodal, kakšne so njihove izkušnje s platformo?

Sam z izvajalci nisem nikoli izrecno govoril o njihovih izkušnjah v klubih. Zasedba, ki je to najbolje izkoristila in še vedno izkorišča, je freekind., za katero vemo, da je lani s strani Kina Šiška pridobila sofinanciranje za evropsko turnejo v sklopu projekta Kulturni evro. Duo freekind. je eden izmed evropsko najbolj aktivnih regionalnih izvajalcev. Tudi Sahareya je veliko nastopala, med drugim na festivalu Sharpe, ki ga organizira Nova Cvernovká, konec novembra pa bo nastopila v dvorani L’aeronef v Lillu. Močvara iz Zagreba je seveda gostila veliko različnih izvajalcev. Med tistimi, ki bolje izkoriščajo ta mehanizem, je skupina Lelee, sploh ko gre za nastope na Balkanu, ter trio Pantaloons. Upam, da bo tega vedno več.

Kot promotor in glasbeni aktivist si aktiven tudi drugod, ne samo pri Kinu Šiška. Si osebno želiš, da bi bil podoben mehanizem oziroma platforma na voljo tudi v manj stabilnem okolju neodvisne scene? Se ti zdi, da bi to lahko funkcioniralo tudi v takšnem kontekstu?

Mislim, da ja. V enem trenutku smo to celo poskusili z iniciativo Enlarge Europe pri programu, ki se je vodil iz Madžarske, z iniciativo, katere del je bil klub Channel Zero, v katerem prav tako delujem. Zamišljena je bila kot mreža klubov, ki so bili omejeni s kapaciteto navzgor, torej malih klubov pod 400 ljudi, ki se je fokusirala na vzhodno/jugovzhodno regijo. V njej so bili klubi iz Madžarske, Slovenije, Srbije, Hrvaške in Romunije. Iniciativa je potekala v sklopu projekta pri Kreativni Evropi, ki pa se potem ob novi prijavi ni podaljšal in tako tudi nismo pridobili finančnih sredstev. V tem primeru ni šlo izključno za sofinanciranje nastopov, ampak je temeljilo na podobnih mehanizmih: če se več klubov poveže za kak booking, se zanj lahko pridobi sofinanciranje. Zdi se mi pomembno, da se začnemo povezovati na tej ravni.