26.07.2015
19. mednarodno srečanje saksofonistov v Sloveniji
Srečanja saksofonistov v obliki festivala saksofonske glasbe in mojstrskega tečaja potekajo pod okriljem Kulturnega doma Nova Gorica in v sodelovanju z Glasbeno šolo Nova Gorica že devetnajst let
Srečanja saksofonistov v obliki festivala saksofonske glasbe in mojstrskega tečaja potekajo pod okriljem Kulturnega doma Nova Gorica in v sodelovanju z Glasbeno šolo Nova Gorica že devetnajst let.
V letošnje (tako kot tudi lansko) festivalsko dogajanje so nas vpeljali člani zasedbe Big Banda GveriLLaz, ki je na srečanju saksofonistov debitirala in v zadnjih dveh sezonah doživlja bliskovit vzpon (med drugim je letos odigrala otvoritveni koncert 20. Jazz Cerkna). Orkester vsako sezono oblikuje kot projekt: v pretekli so glasbo Boba Brookmeyerja, Jima McNeelyja, Michaela Breckerja in Boba Mintzerja združili v spored z naslovom For modern times/Za moderne čase, letos pa tematiko zajema naslov Frank Zappa music. Glasbo legendarnega ameriškega vsestranskega glasbenika smo slišali v priredbah Ed Palermo Big Banda in Bohuslän Big Banda, spored pa sta popestrili skladbi Petra Ugrina, violinista in letošnjega dirigenta Big Banda GveriLLaz, in sicer v aranžmaju Jaka Puciharja. O sodelovanju GveriLLcev z novim dirigentom je nekaj več povedal organizator big banda, Dano Ličen: »Peter Ugrin je sposoben glasbenik in hkrati stroga, čustveno stabilna osebnost. Zaslužil si je zaupanje članov banda, s svojo karizmatičnostjo in izvirnim načinom dela je dosegel največ od vseh naših dosedanjih dirigentov.« Zvok banda je mogočen, barvno in dinamično uravnovešen. Fantje igrajo z neverjetnim žarom, sproščeno in dajejo vtis že dolgo delujoče, povsem zrele zasedbe.
Zaradi slabega vremena je bil njihov nastop 27. junija z Bevkovega trga prestavljen v dvorano Kulturnega doma, enako je bilo naslednji dan z nastopom Orkestra saksofonov SOS in njegove predskupine, pravzaprav podmladka, Orkestra saksofonov SOS Junior. Mladi saksofonisti so se na zavidljivi tehnični ravni predstavili s pestrim sporedom, ki se je vil od Domenica Scarlattija prek Ciganskega divertimenta Felixa Antoninija do Prekmurske skladovnice Vida Pupisa. Za vstop v veliki SOS orkester jih vodi in usmerja Mitja Žerjal. SOS »Seniorji« so nastopili s podobnim sporedom, ki so ga letos aprila že igrali na Ljubljanskem gradu, tudi tokrat s člani Tolkalnega ansambla Rhythm Factory z Umetniške gimnazije Velenje.
Štiri izvrstne saksofonistke mlajše generacije, ki so se v teku svojega šolanja profilirale predvsem kot izvajalke sodobnega klasičnega repertoarja, izkušnje pa so pridobivale tudi na področju jazza, so se združile v Ladiesaxophone Quartett. Petra Horvat, Weronika Partyka, Betka Bizjak Kotnik in Jovana Joka so za nastop v dvorani novogoriške glasbene šole 29. junija pripravile izjemno zahteven in zanimiv spored: dela Richards Dubraja, Florenta Schmitta, Franca Donatonija, Nine Šenk in Anne Marie Huszcze so mladim glasbenicam ponudile idealen teren za razkazovanje vrhunske tehnične pripravljenosti ter usklajenosti glasbene misli.
Naslednji večer je bilo vreme naklonjeno in vrnitev k zvenu big banda smo doživeli na odprtem – čez Bevkov trg so odmevale pesmi legendarnih fantov iz Liverpoola v izvedbi tolminskih puntarjev. Jazz Punt Big Band deluje že celo desetletje, pod taktirko pozavnista Matije Mlakarja pa je band pripravil A Tribute to The Beatles, projekt, za katerega so priredbe hitov, kot so Norwegian Wood, Help, Can't Buy Me Love, Lady Madona, Hey Jude, Let It Be itd., prispevali med drugim tudi domači aranžerji Anže Vrabec, Goran Krmac in Vid Žgajner. Kot vokalna solista sta očarala Blaž Vrbič in izjemno spretna improvizatorka, domačinka Tanja Srednik.
Ozrimo se še k drugemu pomembnemu poslanstvu srečanja. Mojstrski tečaji pri uveljavljenih domačih in tujih saksofonistih so potekali ves čas trajanja festivala. Letos so z mladimi delali Jean-Denis Michat, koncertant, skladatelj in predavatelj na Univerzi v Lyonu, francoski jazzovski saksofonist Guillaume Orti, hrvaški mojster improvizacije Saša Nestorović ter Slovenci Lev Pupis, Boštjan Simon in Matjaž Drevenšek, ki je tudi umetniški vodja srečanja.
Udeleženci so poleg individualnih ur z mentorji igrali tudi v dveh orkestrih, klasičnem in jazzovskem. Matjaž Drevenšek meni, da je »ravno zaradi tega letošnje dogajanje neprimerno boljše kot v preteklih letih. Prvič v skoraj dveh desetletjih smo uspešno združili jazz in klasiko. Letos smo zadovoljni z izjemno velikim številom udeležencev – učencev in dijakov. Za marsikoga izmed njih je to bila prva izkušnja z improvizacijo, niti ne nujno jazzovsko.«
Jazzsemble je vodil Guillaume Orti, ki je s svojim bogatim znanjem in prikupnim značajem pridobil zaupanje svojih učencev. Vlil jim je ljubezen in pogum – najpomembnejša aduta, s katerima se mladi glasbenik poda v svobodna prostranstva improvizirane glasbe. Monkov Bemsha Swing je skladba, v kateri je Jazzsemble še najbolj zablestel, in sicer z Nestorovićem kot gostom solistom. Kot izvrstni, obetavni solisti so se predstavili še Neža Garvas, Maj Brinovec, Marko Petek in Vida Vatovec. Sledil je nastop dveh prav tako izvrstnih kvartetov saksofonov, eden, in sicer v zasedbi Tadej Pance, Tia Ivanjšič, Hana Muck in Primož Ambrožič pod mentorstvom Jovane Joka, prihaja s Konservatorija za glasbo, drugi, Kvartet saksofonov Balet Ljubljana, pa deluje v zasedbi Ita Nagode, Nika Deželak, Vida Vatovec in Jovana Joka pod mentorstvom Leva Pupisa. Jean-Denis Michat je vodil vaje in nastop Classembla, ki je klasični saksofonski orkester. Po Händlovi in Vitalijevi glasbi jih je vendarle zaneslo v improvizacijo na Spain Chicka Cora.
Tudi mentorji so se predstavili s koncertom na Bevkovem trgu ter pošteno dozo humorja odmerili s Šostakovičevo Suito za jazz orkester št. 1 in de Meijevim potpurijem Klezmer Classics. Guillaume Orti se je razen tega predstavil še kot skladatelj. Ob prehodu iz klasike v jazz so se spomnili na nedavno preminulega Ornetta Colemana, na koncu pa so sledili »Saša's Sweets« – izbor pesmi, posebej pri srcu hrvaškemu gostu.
Na Snežatno v Brdih nas je popeljal nastop banda E-Motion; saksofonist Jure Pukl, trobentač Sandi Štor, klaviaturist Erik Marenče, kontrabasist Luka Benčič in bobnar David Morgan so v intimnem in idiličnem ambientu Štekarjeve domačije upravičili svoj sloves, ki pravi, da gre za ene najboljših in tudi v tujini najbolj prepoznavnih slovenskih jazzovskih glasbenikov.
Zven jazza je nato še zaključil letošnje festivalsko dogajanje. Domačini, Big Band Nova pod vodstvom saksofonista Boštjana Simona, so nam postregli z lahkotnim in poslušljivim sporedom, na katerem ni manjkalo jazz standardov, kot so Heftijeva Li'l Darlin', Elingtonova Caravan, Coltraneova Moment's notice in Jobimova El Barquinho v Privškovi priredbi. Bevkov trg se je izkazal za idealno prizorišče, na katerem glasba zlahka prepriča mimoidoče, da prisedejo in se pridružijo številnim obiskovalcem, ki na koncerte pridejo načrtno, polni pričakovanj, ter odidejo vidno navdušeni.
Vtise celotnega dogajanja je povzela Pavla Jarc, direktorica Kulturnega doma Nova Gorica: »Organizatorji letošnjega srečanja smo zelo zadovoljni predvsem zato, ker opažamo, da so izjemno zadovoljni tudi mentorji, udeleženci in naša publika. Veseli smo uspeha letošnje novosti – obeh saksofonskih orkestrov. V naslednjem letu se nam obeta še več zanimanja in udeležencev kot letos. Organizirali bomo namreč mednarodno tekmovanje saksofonistov, ki bo zagotovo na najvišji ravni v Sloveniji, bo pa zagotovo zanimivo tudi za saksofoniste iz tujine, med katerimi so se novogoriška srečanja precej uveljavila. Udeležencem tekmovanja bomo poskusili zagotoviti bogat nagradni sklad, kot prvo nagrado si želimo podeliti vrhunski saksofon kakšne cenjene znamke, kot je na primer Selmer. Prav tako bomo poskusili zagotoviti, da bodo finaliste tekmovanja spremljali RTV Simfoniki. Vse to bo pa zagotovo velik organizacijski zalogaj, sploh če nam bo Ministrstvo za kulturo tako kot letos odreklo finančno podporo. Čutimo, da nam je s tem storjena velika krivica, kajti do leta 2014 nas je vedno podprlo, letos pa niso več prepoznali našega poslanstva kot edinstvenega v Sloveniji in prepoznavnega v Evropi. Velika težava je tudi v pridobivanju sponzorskih sredstev – ne gre toliko za ekonomsko krizo kot za krizo vrednot. Ljudje pozabljajo, kako pomembno je vlagati v razvoj kulture ...«