50 mlad RŠ

V letu 2019 je izziv vztrajati pri načelnem prepričanju o splošni relevantnosti starih medijev, kakršen je radio. Vendar radio hkrati tudi ni kar katerikoli stari medij, sploh pa star medij nikakor ni Radio Študent, in to kljub svojim petdesetim letom. Res je, programa Študenta nikoli niso ustvarjali zgolj študenti in, ja, Radio Študent nikoli ni bil radijski program, namenjen prvenstveno študentom. Nikoli torej ni bil »študentski medij«. Radio Študent je vselej bil in ostaja v prvi vrsti mlad medij! Naloga Radia Študent je torej tudi danes udejanjati to mladost. Radia ne bo konec, če bo izgubil poslušalstvo iz časa starega medija radia, Študenta bo konec, ko bo izgubil svojo mladost v času, ki je večni zdaj. Vsi ostali povsod naokoli in posebno vsi zaslužni pa ob praznovanju velike obletnice, navidezne starosti te institucije, ne pozabite: mlad je in mlad mora ostati!

Pravzaprav je kljub pesimističnim napovedim o prihodnosti sfere medijev Radio Študent kot mlad medij še vedno vir ponosa sam zase in za širšo skupnost; še vedno je zatočišče in še vedno je pot naprej. Mlad je, ker ga soustvarjajo de facto mladi; po desetih letih tam na hodnikih že sila težko dohajaš stampedo svežih obrazov, novih sil, ki vsak letni cikel nekje med novembrom in junijem negotovo stopicajo med redakcijami, vsaj dokler ne ugotovijo, da zgolj z močno lastno iniciativo tam postaneš svoj glas. In mlad je tudi, ker je vedno izpostavljen izzivom. Denimo, ko nikoli ni keša ali ko je kot radio v dobi interneta in novih medijev vstopil v stanje izrazite negotovosti; saj kje pa so danes sprejemniki v sobah mladih in kje so sprejemniki v kuhinjah njihovih staršev? A to je seveda le nov izziv; in kaj je boljšega kot izziv za te mlade, ki se znajdejo tam na hodnikih? Format radia kot slišnega medija in kot v produkcijskem smislu izrazito gibkega medija najpolnejšega potenciala nikakor ni za odmet. In Radio Študent vsekakor tudi kot skupnost ter neke vrste pribežališče za mlade, ki si v določenem trenutku takšno pribežališče lahko privoščijo in ga ravno zato rabijo, vsekakor ni za odmet. Daleč od tega. Radio Študent je izrazit unikum. V preštevilnih smislih. 

Ko danes poslušam in premlevam zgodbe o Radiu Študent v njegovih preteklih desetletjih, sem vsekakor ponosen kot dedič in pogosto hkrati užaljen, ker pač ...  A najsrečnejši sem, ko na podlagi teh pričevanj ugotovim, da je videz kontinuitete v dejanskem času Radia Študent popolna iluzija. Saj če ne bi bilo tako, bi bil to star medij; vendar Radio Študent to ni, je izrazito mlad medij. To najlepše demonstrira glasba kot osnovno sredstvo radijskega medija. Glasba Radia Študent pravzaprav ne zmore biti nič drugega kot mlada glasba, a to ne pomeni nujno tudi vselej nove glasbe. V fizičnem bitju Radia Študent namreč obstaja določena nezvezna kontinuiteta v obliki »fizičnega telesa glasbe Radia Študent«, njegove fonoteke, ki še vedno, kljub večplastnim izzivom digitalne dobe, ostaja ponosno »konservativna« prva postaja mladih, ki vstopajo v glasbeno redakcijo. Fonoteka ostaja kljub vprašanjem prenosa znanja in refleksije dediščine presežnih starejših kolegov, kljub danes izrazitejši (ne)moči eksplicitne kritike popularne glasbe, ideološkemu mišmašu in spremembam v glasbenih profilih mladih kadrov. In mi tudi v času vsesplošne digitalizacije tako ali drugače, po zeitgeistu včasih celo nekoliko nejevoljno, ostajamo s fizično fonoteko. 

Čemu pa je fonoteka Radia Študent sploh tako bistvena? To bi lahko bilo povsem smiselno vprašanje, sploh ob številnih poskusih in taktikah mistifikacije tega fizičnega telesa muzike, pa naj bodo dobro mišljene ali nevedne. Torej ne, fonoteka Radia Študent ni predvsem zakladnica številnih starih in redkih nosilcev zvoka, ki bi na današnjem spletnem trgu dosegali visoke cene. In ne, fonoteka Radia Študent ni predvsem raj za DJ-a, ki bo tam našel svega i svašta za svoje muzikosučne domislice in vzorčarske podvige. No, tudi vse to bi lahko bila oziroma je, potrjeno neštetokrat. A ključna lastnost fonoteke Radia Študent je njena didaktična vrednost oziroma tisto, kar posamezniki, ki postanejo glasbeni redaktorji Radia Študent, izgradijo svojega okoli nje, fonoteke, kot glasbene hrbtenice Radia Študent; in to se lahko in se vrši na zelo različne načine. Fonoteka Radia Študent je v tem smislu simbol ključnega dela z muziko, ki ga je v teh prostorih opravljalo ogromno število posameznikov v vseh teh petih desetletjih. Dela z muziko! To zapišem dan po prvem maju in še kako resno to mislim.

To delo, rokovanje z muziko, dinamika skupnostnega vnašanja glasbe v slišno produkcijo Radia Študent, to je tisto ključno, vselej podcenjeno in nikoli razumljeno delo glasbenih redaktorjev, katerega kumulativni rezultat je naša fonoteka – to je tisto, kar ostaja vselej enako, medtem ko se vse ostalo ves čas spreminja. To je tista enakost, ki ustvarja videz kontinuitete, a ki je navznoter nekaj bistveno drugačnega – je prelom za prelomom, ideja ob ideji, skupnost za skupnostjo, odločitev za odločitvijo, način dela ob načinu dela. Takšna pisanost Radia Študent živi v njegovem bistvu kot njegova večna mladost v njegovi mladi glasbi. Danes je radijski medij na udaru, alternativna kultura prav tako. Pisana beseda doseže vse manj radovednih glav in radijska frekvenca vse manj sprejemnikov. Jezik v vsakdanji uporabi se spreminja, postaja drugačen, tuj reakcionarnim silam, informacije, ki jih sprejemamo prihajajo iz neštetih nenadzorovanih virov. Načini mobilnosti med družbenimi podsistemi se kvarijo, varnosti za mlade, ki razmišljajo drugače, ni. 

In ja, v teh okoliščinah tudi Radio Študent spet odstopa od vseh preteklih različic samega sebe, vendar je in po čudežu vztraja. S svojo didaktično aktivnostjo še vedno vsako leto ponuja zatočišče refleksiji možnosti kritičnih pristopov do sveta in življenja za desetine in desetine novih mladih posameznikov. S kumulativno močjo glasbenih redaktorjev predstavlja jasen vir premišljeno izbranih, v tem času izjemno raznolikih muzik. S svojimi projekti, kakršen je Klubski maraton, še vedno spremlja tukajšnjo alternativno glasbeno produkcijo in prvi soustvarja eno primerljivo najbogatejših kreativnih glasbenih scen v mednarodnem smislu. Še vedno je tisti, ki daje glas številnim, ki prostora drugje niso deležni. S svojim delovanjem kljubuje trendom radikalne prekarizacije in pošasti zlorabe prostovoljnega, neplačanega dela, v tem bi mu težko našli par. In kar je ključno, še vedno je Radio Študent, ki ga do danes ni uspel omajati noben poskus rekonstrukcije, noben postopek lastniškega ali javnega nadzora; kar se vsekakor tudi v letu 2019 še vedno odraža tudi v njegovi glasbeni podobi. V tem je še vedno enak in ljudje, ki se tam kalijo, so še vedno neprecenljivi! Okolje se spreminja, okoliščine postajajo vse bolj neprijazne za suvereno, jasno, osredotočeno delovanje, pritiski civilne sfere izmikajo tla pod nogami in novačijo stare zaveznike. Pa vendar, Študentova mladost ostaja, celo več, ostaja večno mlada v vse bolj ostarelem svetu, cikel še vedno teče, zadnjemu prelomu bo sledil nov prelom. Razrašča se v vselej novih poganjkih, ki rastejo iz olesenelega debla s kmalu že petdesetim koncentričnim krogom novega materiala oziroma mlade muzike!

Naloga Radia Študent je torej tudi danes udejanjati to mladost. Radia ne bo konec, če bo izgubil poslušalstvo iz časa starega medija radia, Študenta bo konec, ko bo izgubil svojo mladost v času, ki je večni zdaj. Vsi ostali povsod naokoli in posebno vsi zaslužni pa ob praznovanju velike obletnice, navidezne starosti te institucije, ne pozabite: mlad je in mlad mora ostati!

* Radio Študent bo 50-ti rojstni dan praznoval 9.  maja z osrednjim dogodkom v CUK Kino Šiška v Ljubljani. Na njem bodo nastopili Laibach, Mimika Orchestra z gostom Darkom Rundekom, Seine, Jimmy Barka Experience in Housewives. Več o njem najdete TUKAJ.