Plošče
Rio in Anu plove, zadovolji, poteši z močnim veslanjem. Za dvojec, ki se tretjič razširja v Tretji kanu, je to znana plovba melanholije, ki vabi k soncu na znan način.
Razgaljena je prvenec, narejen za koncerte tega bolj rock kot indie četverca iz Šentjerneja. Za to, da bi uspel še kje.
Tomaž Štular alias Bordo se na svojem novem albumu Izgubljeni ne ozira čez ramo, temveč strumno gleda naprej.
Nikrmana pritegne, povleče, pocuka. In le stežka spusti v svetu, kjer pop vprašanje »kaj bi svet brez sanj« dobi odgovor. Svet brez sanj. Sanj(arjenj)e.
Prvi glas zasedbe The Tide s prvencem v okviru projekta Bordo.
Junema je na Ko se ustavi čas popolna, čista, dehteča, drhteča romantika. To so dobri, stari časi; a od poslušalca terjajo zmožnost dojemanja časa skozi paralelni svet in druge dimenzije.
Nenavadnost, predvsem pa pred(a)nost skupine je njena »nepreverjena izkušenost«. Prvenec, ki je nastajal sedem let, je težko naivno neučakan, zato pa je novodobni premišljeni prvenec.
Vzajemno objeto sporočilo dvojca Tretji kanu je tisto, kar krasi prvenec, ki kaže, da lahko kitara in klavir vrhunsko sobivata na plošči ter ustvarita skorajda naivno predano in pristno simbiozo.
Basist Bojan Brajkovič s krhkostjo kompozicij stopnjuje ranljivost Kosovelovih besed, fraz in verzov. V lebdeči in nenasilno pulzirajoči glasbi postanejo zamolkle temačne slutnje in prividi otipljivi.
