Ambientalno-elektronska raziskovanja

Skupina Ecliptic je edinstvena v slovenskem in širšem mednarodnem glasbenem prostoru, saj združuje glasbenike različnih kreativnih ozadij in svojemu instrumentariju dodaja še beatbox. Za njim stoji Murat, ki skrbi tudi za efekte. Združbo slovenskih glasbenikov, ki je doslej predstavila dva diskografska izdelka, in sicer leta 2019 album The Path of 01 in tri leta kasneje v New Yorku posneti album Trash Society, o katerem teče beseda ob tej priložnosti, tvorijo zelo prepoznavna imena slovenskega hip-hopa, jazza, rocka in še marsikaterega žanra. Kitarist Jani Moder in trobentač Igor Matković, ki poučujeta na jazz oddelku Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana in na novoustanovljeni (od l. 2023) jazz katedri na Akademiji za glasbo, basist Jani Hace in bobnar Žiga Kožar zvočne zmožnosti svojih inštrumentov razširjajo z uporabo elektronskih pomagal in efektov, s čimer odpirajo prostor novim, drugačnim glasbenim izkustvom. Glasbeniki zvočne zmožnosti svojih inštrumentov razširjajo z uporabo elektronskih pomagal in efektov, s čimer odpirajo prostor novim, drugačnim glasbenim izkustvom. Na ta izkustva opozarjajo predvsem solistični vložki Matkovića in v nekoliko manjši meri ModraNjuni solistični dominantnosti navkljub prispevek preostalih ni nezanemarljiv, pri čemer beatbox vse enote dodatno urbanizira, bas pa preseneča s posamičnimi motivi, ki obarvajo izbrane dele skladb, in bobni z neusahljivo energijo ženejo naprej.

Na ta izkustva opozarjajo predvsem solistični vložki Matkovića in v nekoliko manjši meri Modra, ki je v skladbah Grounding Mindu in Slow Blowu bolj prisoten v ozadju. Posebno mesto zavzemajo njuna vzporedna prepletanja v Hacetovi skladbi Cosmic Adventures of Mr. Squid, ki je skupaj z Matkovićevo It's a Trap ena od dveh, katerih ne podpisuje Moder. V Forgotten Over Time se njuna prispevka dopolnita in postopoma pridobita na jakosti, zgoščenosti in tempu. Njuni solistični dominantnosti navkljub prispevek preostalih ni nezanemarljiv, pri čemer beatbox vse enote dodatno urbanizira, bas pa preseneča s posamičnimi motivi, ki obarvajo izbrane dele skladb, in bobni z neusahljivo energijo ženejo naprej.

Celotni izdelek s kakšno izjemo, na primer Slow Blow in It's a Trap, daje vtis izvira spremenljivosti, ki pelje v prihodnost brez pretiranega oziranja nazaj. Pod vprašaj to tezo postavlja mestoma minimalno raznolika zasnova v splošnem večjega števila povsem standardnih gradnikov. Tako ritem ostaja osnova ekspresivnega izražanja trobente, s tem da v Soul Sampler njene pasaže spomnijo na uvodni komad Cosmic Adventures of Mr. Squid. Kitara vseskozi posega vanjo, enkrat z bolj in drugič manj elektrificiranimi elementi, odvisno od mesta poteka, kar je še en vidik, katerega namen je dvojnost. Album Trash Society tako na pričetku daje drugačne obete, ki pa v ospredje spet stopijo v zaključni in hkrati naslovni skladbi Trash Society. Jedro je torej dodeljeno trobenti, zlasti v drugem delu, ko njen zvok delno opredeljujejo odmevi, ki melodiki dodajo globlji pomen, a hkrati puščajo dovolj odprtega prostora za poslušalčevo prosto interpretacijo slišanega. 

In to je osnovno vodilo skupine Ecliptic. Ambientalno-elektronsko raziskovanje in vzpostavljanje dialoga med digitalnim in analognim naj bi bila odraz današnje družbe, razpete med nasprotujoča si svetova, najsi bo med preteklostjo in prihodnostjo ali pa domačnostjo in tujostjo, nemara tudi med pomanjkanjem in presežnostjo ali še čim tretjim.