Čas za rokenrol

Fender Telecaster se je pojavil leta 1950 (še pod drugim imenom) kot odziv Lea Fenderja na tržišče brez prave električne kitare s polnim trupom (solid-body). V tistem času je podobno reč razvijal Les Paul s patronažo podjetja Gibson, toda Fender Broadcaster, No-Caster in Telecaster so vendarle imena, ki jih ponavadi povezujemo z začetki razvoja električne kitare s polnim trupom, zadnja razvojna inačica pa je pomenila tudi zgodovinski model, tisti, ki je ostal v analih.

Čemu ta uvod? Ko pogledamo naslovnico pričujočega prvenca inštrumentalnega tria The Star Time Playboys, je »tele« v prvem planu, v rokah frontmana Urbana Zotla, ki ga kamera ujame v klasični rockabillyjevski pozi, zdaj morda bolj vezani na Eddieja Cochrana kot na Elvisa. Naslovnica asociira tudi na »twang«, značilni kitarski zvok inštrumentalnega rokenrola, ki je sicer doma tudi v kitarah znamk Gretsch (Cochran, Duane Eddy), a se ga da izvabiti tudi iz kakega gibsona. Pa vendar, zgodnji avtentični twang je twang gretschev in telecastrov. S pojavom surf-rocka se twang rodi tudi na stratocastrih, a o tem ali onem zvoku bo bolje razpredati drugje. Zagreteži bodo ob besedi twang vsekakor nemudoma izgovorili še imeni James Burton in Don Rich, obe povezani s telecastrom. Zgodba je seveda daljša in kompleksnejša.

Prvenec It's Star Time! je mini album z osmimi avtorskimi skladbami, narejen v duhu starih desetpalčnih vinilnih plošč, kjer so se ponavadi nahajali po štirje komadi na vsaki strani. Tudi naslovnica je v slogu: bend v akciji na odru, pred zaveso, kot na kakšnem zgodnjem televizijskem showu, ali pa, če obrnemo sliko, v pripravljenosti, da se obrne proti poslušalstvu, ko se zavesa dvigne. Glavni avtor tria je že omenjeni kitarist Zotel, poleg njega pa se sotrudita brata Copek, Boštjan in Grega, z basom in bobni oziroma, glede na naslovnico, bobnom. Če ste kdaj nastopili na Grand Ole Opryju, potem veste, da bobnov na odru običajno ni smelo biti, in to zelo dolgo. Če ste kdaj nastopali v rockabillyjevskem bendu, veste, da je dovolj že en sam boben.

So Starsi rockabillyjevski bend? Morda rockerji? Surferji ali swingerji? Osem skladb da pritrdilen odgovor na vsa ta vprašanja; bend v teh kratkih poglavjih prečeše vso žlahtno zgodovino rokenrolovskih inštrumentalov, ki so seveda imeli opraviti z mnogimi zvrstmi. Že rockabilly je v poznejših inkarnacijah inkorporiral vase precej jazzovskega občutja, obdobje swinga in njegov vpliv pa sta bila zlasti pomembna za rokenrolovske inštrumentalne glasbene izlete, predvsem western-swinga, teksaškega bopa in – voilà – surferskega zvoka s konca petdesetih in z začetka šestdesetih. Zotel in kolega se ne pretvarjajo, da so izumili kaj novega, projekta se ne lotijo s pretenzijo nadmoči kitarskega inštrumentala, pač pa je plošča nastala iz čiste ljubezni do tovrstne glasbe in avtorskega navdiha, porojenega iz spoštovanja tradicije. S Starsi se vrnemo v zlate čase tradicije, kajpak z nujnim sodobnim pridihom, ki se kaže zlasti v nezadržnem (in nepreračunljivem) entuziazmu; protagonisti so še mladi in se ne obremenjujejo s predalčkanji, ne razmišljajo o tem, da bi delali radijsko glasbo z aranžmaji, ki bodo čez leto dni mrtvi. Gre za brezčasno glasbo, kjer je skupni imenovalec »swing«, vendar ne zvrst, ampak »feeling«, kar se pokaže že v uvodni skladbi Barnyard Bop. Tudi v drugih pesmih dominira Zotlova solo kitara, v Havani, denimo, je podložena z latino ritmom, I'm Surfish nas vrne k Del-Tones, posledično so tu Ventures, Surfaris, Shadowsi, v slovenski glasbeni zgodovini pa se spomnim na Jazbinškove Albatrose. Zotlovo komponiranje, ko se premikamo po plošči naprej, vedno bolj kaže na poglobljeno poznavanje in spretno avtorsko adaptacijo različnih slogov – od raga do dejanskega swinga, ki uvedeta in zaključita drugo polovico plošče (Red Rose Rag, Swingin' With Zotel). Tudi izvedbeno plošči ni česa očitati. Poleg že omenjenih izvajalcev sem se spomnil še na čase Merla Travisa, Joeja Maphisa in Cheta Atkinsa, toda The Star Time Playboys ves čas obdržijo neke vrste rokenrolovsko štimungo, kar jih loči od rutinskega žanrskega »preigravanja«. Kam jih bo avtorski jukebox pripeljal v prihodnosti, bomo videli, do tedaj pa si bomo še vrteli prvenec.

Trio lahko ujamete v živo 27. avgusta na prireditvi Rockin' Riviera Weekender in prvi teden v septembru na Hrvaškem (Vintage Zagreb).