Dragocen izbor sodobnih mojstrovin

Pri Društvu slovenskih skladateljev (DSS) je v zbirki Ars Slovenica konec leta 2022 izšel album Prebujenje – Antologija sodobne slovenske klavirske glasbe. Gre za izbor iz bogate zakladnice klavirske literature izpod peres slovenskih ustvarjalcev zadnjih pol stoletja. V tem obdobju je klavir – salonsko, meščansko glasbilo, ki je bilo najbolj priljubljeno v 19. stoletju – pristal v fokusu marsikaterega slovenskega skladatelja, zato je zakladnica slovenske klavirske literature svoja najzanimivejša in najizvirnejša poglavja morda pridobila ravno v drugi polovici minulega stoletja in v zadnjih desetletjih. Da vse njene razsežnosti dobro pozna, je s pričujočim antološkim izborom dokazal Luca Ferrini, ki je izbral in posnel vsa dela na zgoščenki. V Tržiču (Monfalcone) rojeni italijansko-slovenski glasbenik izjemno bogatega znanja in izkušenj, je klavir, čembalo, orgle in kompozicijo študiral v Trstu in Vidmu. Solistični koncerti in nastopi v različnih komornih zasedbah so ga popeljali širom Evrope, pričujoči album pa se pridružuje njegovi bogati diskografiji, ki šteje več kot 40 naslovov. Zdi se, da je Luca Ferrini posegel po delih, ki mu ne samo omogočajo razkazovanje njegove briljantne tehnike, ampak mu kot interpretu ponujajo tudi obilo navdiha. V izbranih delih je Ferrini zaznal posebno intenzivno prisotnost intimnega sveta njihovih avtorjev. V samoti, ki jo enkratno omogoča in zapolnjuje prav klavir, je Luca Ferrini tako kot prenekateri slovenski skladatelj našel prostor za intimno, iskreno prebujenje in izražanje lastnega čustvenega in miselnega sveta.

Spremna beseda Franca Križnarja (dostopna tudi v angleškem prevodu Nevilla Halla) je prepoznaven Križnarjev faktografski izdelek, ki bralcu nasuje obilo podatkov in citatov, v katerih avtorji sami spregovorijo o svojih delih, pogrešamo pa sintezo, interpretacijo, rdečo nit, ki bi razkrivala Ferrinijev umetniški pristop in izhodišča pri izbiranju posnetega repertoarja. Na srečo glasba sama spregovarja dovolj razločno – vrhunske interpretacije izbranih del s svojo glasbeno retoriko veliko povedo o pianistovemu pristopu in okusu.

Suita devetnajstih barv Bojana Glavine je izvirna in uspela zbirka klavirskih miniatur, s katerimi skladatelj slika lastna intimna doživetja posameznih barv. V skladu z značajem svojega videnja posamične barve skladatelj uporablja pester nabor glasbenih slogov in tehnik igranja na klavir. Zbirka, nastala leta 2015, je bila tokrat prvič posneta v celoti. V enako intimnem duhu, izraženem s prefinjeno oblikovanim tonom in široko barvno lestvico, Ferrini interpretira delo Tisti trenutki, ki jih ponavljam v mislih Nenada Firšta. Tudi Lepljenka Ljuba Rančigaja je tokrat prvič izšla na nosilcu zvoka in je zanimiv kolaž fragmentov lastne ustvarjalnosti. Z njimi je skladatelj posegel v tri obdobja svoje skladateljske kariere (leti 1965 in 1980) ter jih leta 2017 združil v heterogeno, a izjemno všečno in povedno celoto, ki je močno navdihnila tudi Ferrinija. Ta se je z vso svojo zavidljivo tehnično veščino potopil tudi v skladbo Limita Pavla Mihelčiča, ki s svojimi pasažami in clustri zlahka preseže meje izvedljivosti marsikaterega pianista, a nikakor ne Ferrinija. Njegova naklonjenost pestrim cikličnim delom s kontrastnimi stavki (ali vsaj odseki) pride do izraza ob umestitvi cikla Trenutki, ki se razblinjajo Črta Sojarja Voglarja na spored. Glasbena Epistola Lojzetu Lebiču je mojstrovina Pavleta Merkuja, ki v štirih stavkih, polnih kontrastov in različnih vzdušij, kljub mestoma skoraj abstraktni glasbeni govorici razkriva enkratno razumljivo Merkujevo retoriko. Prebujenje Dušana Bavdka je nastalo po naročilu pianistke Marine Horak, ki je delo leta 2008 tudi krstno izvedla. S svojo komunikativnostjo in slogovno eklektičnostjo skladno zaokroži spored, mu posodi naslov ter ponudi eno izmed morebitnih rdečih niti sporeda.

Zdi se, da je Luca Ferrini posegel po delih, ki mu ne samo omogočajo razkazovanje njegove briljantne tehnike, ampak mu kot interpretu ponujajo tudi obilo navdiha. V izbranih delih je Ferrini zaznal posebno intenzivno prisotnost intimnega sveta njihovih avtorjev. V samoti, ki jo enkratno omogoča in zapolnjuje prav klavir, je Luca Ferrini tako kot prenekateri slovenski skladatelj našel prostor za intimno, iskreno prebujenje in izražanje lastnega čustvenega in miselnega sveta.