Čigava je ulica?

V Ljubljani so se 12. oktobra pred mestno hišo na javnem shodu  Odmevi uličnega nastopanja zbrali zagovorniki spontanega uličnega nastopanja v slovenski prestolnici. V celodnevnem programu glasbenih in drugih nastopov ter razprav je sodelovalo več kot sedemdeset aktivnih udeležencev, ki so opozorili na omejitve spontanega uličnega nastopanja v Ljubljani in se zavzeli za bolj odprto ureditev nastopanja na javnih površinah. Glavni namen tokratnega javnega shoda Odmevi uličnega nastopanja je bil, da se vsaj za čas trajanja dogodka ljudem omogoči spontano ustvarjalno udejstvovanje na ljubljanskem Mestnem trgu, kjer drugače to ni dovoljeno, in se pri tem nabere čim večje število aktivnih somišljenikov. Na ta način smo pred mestno oblastjo, ki je tam nastanjena, v javnem prostoru pokazali, kakšno bogastvo izgublja mesto s tem, ko njegova oblast in uprava spontani ulični umetnosti postavljata tako težke pogoje za delovanje. Glede na dosedanje reakcije mestnih oblasti in uprave od njih na področju sproščanja omejitev za spontane ulične nastope tudi v prihodnje ne pričakujem omembe vrednega pozitivnega odziva. Dovolj bo, če nam ne bodo več povzročali težav pri izvajanju takih in manjših javnih shodov z glasbenimi inštrumenti.

Glasbenik Thierno Diallo, ki se že več let zavzema za bolj odprto ureditev spontanega uličnega nastopanja v Ljubljani, je zastopnik Društva za razvoj mladinske kulture, ki je organiziralo javni shod. Diallo meni, da sedanja ureditev preveč omejuje možnosti za spontano umetniško ustvarjanje v javnem prostoru in ne zagotavlja dovolj primernih lokacij za nastopajoče. V obrazložitvi svojega predloga opozarja tudi na neenakomerno razporeditev nastopov, zaradi katere so nekatere lokacije močno obremenjene, medtem ko na drugih primerljivih nastopanje ni dovoljeno. Zavzema se za ureditev, ki bi omogočala širšo uporabo javnih površin v Ljubljani ter pravičneje uravnotežila pravice nastopajočih ter potrebe prebivalcev in drugih uporabnikov prostora. Zato je pripravil predlog spremembe 21. člena Odloka o posebni rabi javnih površin v lasti Mestne občine Ljubljana, enega od občinskih odlokov, ki urejajo uporabo javnih površin. Njegov predlog predvideva možnost za spontano ulično nastopanje na vseh javnih površinah v Mestni občini Ljubljana, upoštevaje pravila glede časa nastopanja in uporabe manjših zvočnih naprav. Določa tudi pogoje za uporabo posameznih lokacij, vključno z razdaljo med nastopajočimi in možnostjo izmenjave lokacij. Posebno pozornost namenja tihim nastopom, ki ne vključujejo zvoka. 

V pogovoru z nami je podrobneje predstavil problematiko in svoje predloge.

Novembra 2022 ste v Dnevniku opozorili na omejitve spontanega uličnega nastopanja v Ljubljani. Kaj se je od takrat spremenilo in zakaj ste ocenili, da je bilo treba oktobra letos ponovno jasno opozoriti na to problematiko?

Od takrat se na tem področju ni spremenilo nič. Na oktobrskem javnem shodu Odmevi uličnega nastopanja smo za ulične nastope uporabili javni prostor, ki je zelo primeren za to, vendar tam kljub temu spontani ulični nastopi niso dovoljeni, in na ta način pokazali, kaj Ljubljana izgublja s takšno nesorazmerno ureditvijo možnosti za spontane ulične nastope. Mestna oblast to ureditev uveljavlja in je vse naše dosedanje opozarjanje na problematiko ignorirala.

Kaj vam osebno pomeni igranje na ulici in v čem se ta izkušnja razlikuje od nastopanja na odru? Se spomnite kakšnega srečanja ali dogodka z ulice, ki vam je posebno ostal v spominu?

Spontano nastopanje na ulici omogoča pri izvedbi veliko svobode, ki je na naročenih nastopih običajno prisotna v mnogo manjši meri. Ta svoboda vključuje možnosti, kot so nastopanje brez dolgotrajnega dogovarjanja za nastope z organizatorji in prireditelji, kar pomeni veliko boljši izkoristek časa za ukvarjanje z vsebino in izvedbo nastopa; enostavno preizkušanje novih ustvarjalnih zamisli v javnosti v zelo različnih situacijah in zasedbah; sodelovanje z drugimi izvajalci, ki nastopajo na ulici in jih drugače ne bi nikoli spoznal; dobre javne vaje, med drugim tudi domišljije, vzdržljivosti itd.; združevanje izraznih načinov, denimo glasbe, giba, gledališča, cirkusa, besede, likovne umetnosti in vsega drugega, v soodvisno stvaritev, prilagojeno določenemu okolju v javnem prostoru; in še kaj bi se našlo. Za okolju prijazno dejavnost je treba upoštevati stanovalce in zaposlene v bližini nastopa in druge nastopajoče, kar ni vedno enostavno, vendar je s korektnim in konstruktivnim pristopom vseh vpletenih izvedljivo. Posebnih srečanj in dogodkov na ulici je bilo veliko, zadnji med njimi je bil jesenski koncert (25. okt.) Ljubljanskega jazz okteta z gosti na Prešernovem trgu v Ljubljani.

Kako bi si želeli, da bi spontano ulično nastopanje v Ljubljani potekalo v praksi, katere konkretne spremembe občinskega odloka bi po vašem mnenju omogočile več svobode pri nastopanju, hkrati pa upoštevale potrebe prebivalcev in drugih uporabnikov javnega prostora?

Lokalna skupnost mora zagotoviti možnost izvajanja spontanih uličnih nastopov vsak dan ves dan, razen za nastope, ki vključujejo glasnejši zvok, ki jih je v primeru, da ponoči in zjutraj motijo počitek ljudi, smiselno omejiti na čas med 10. in 22. uro. Lokalna skupnost mora dati na razpolago dovolj primernega prostora za spontane ulične nastope, da lahko na dobrih lokacijah spontane ulične nastope naenkrat izvajajo vsi, ki to želijo. Tihi ulični nastopi okolice največkrat ne motijo, zato ni smiselno, da zanje veljajo enake omejitve kot za glasne nastope. Edina dosedanja smiselna omejitev za tihe nastope je, da s številom gledalcev ali izvajalcev ne smejo motiti javne rabe javne površine. Sedanja ureditev spontanega uličnega nastopanja v Ljubljani ni sorazmerna, saj na račun zaščite posameznikove pravice do osebnega dostojanstva in varnosti (34. člen Ustave RS) preveč posega v posameznikove pravice do svobode izražanja misli, govora in javnega nastopanja (39. člen Ustave RS), do mirnega zbiranja in do javnih zborovanj (42. člen Ustave RS) ter svobode umetniškega izražanja (59. člen Ustave RS). Omogočanje uporabe vseh javnih površin v ljubljanski mestni občini za spontane ulične nastope, ki jih na zahtevo okoliških stanovalcev ali zaposlenih posamezni izvajalec v ta namen ne sme uporabljati več kot, recimo, eno uro na dan, predstavlja ustrezno sorazmernost med pravicami stanovalcev in zaposlenih ter pravicami izvajalcev spontanih uličnih nastopov. Na ta način se tudi doseže enakomernejšo obremenitev celega območja Ljubljane s spontanimi uličnimi nastopi.

Eno od vprašanj, ki jih odpirate v svojih predlogih, je uporaba manjših zvočnih naprav. Kako bi po vašem mnenju lahko uredili njihovo uporabo, da bi glasbenikom omogočili nastopanje tudi z zmerno ojačanim zvokom, hkrati pa preprečili čezmerni hrup in motenje okolice? Bi bilo smiselno določiti konkretne omejitve glasnosti ali uporabiti druga merila?

Nesmiselno je, da se prepoveduje uporabo vseh zvočnih naprav, tudi tako tihih, da ne presegajo glasnosti akustičnih inštrumentov. Smiselna je dovoljena uporaba manjših zvočnih naprav, primerljivih z zvočnimi napravami, za katere se v skladu z Uredbo o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup šteje, da njihova uporaba na javnih prireditvah ne povzroča čezmerne začasne obremenitve okolja s hrupom. To so premične zvočne naprave, katerih nazivna električna moč ne presega 30 W, uporablja pa se jih med 6. in 22. uro (1. in 3. odstavek 12. člena Uredbe v povezavi s 1., 4. in 11. točko 3. člena Uredbe). V primeru spontanih uličnih nastopov, ki so pogostejši, je smiselna jutranja omejitev, ki ne dovoljuje uporabe zvočnih naprav pred 10. uro, če se z njimi moti počitek ljudi. Takšna ureditev je v veljavi v Novem mestu (4. in 5. člen Odloka o določitvi lokacij za izvajanje spontanih uličnih nastopov). Če se izkaže, da so 30 W zvočne naprave preglasne, se lahko predpiše manjšo dopustno nazivno električno moč. Obstaja tudi možnost vpeljave sistema območij, kjer so dovoljeni spontani ulični nastopi pod različnimi pogoji, na primer tako, da se ponekod zvočne naprave lahko uporablja, drugje pa ne, kar pa je lahko kvečjemu kompromisna rešitev.

Mestna občina Ljubljana poudarja, da podpira ulično umetnost, obenem pa omejuje lokacije in čas nastopanja. Kako se ta podpora ujema z vašimi izkušnjami? Kako se veljavna pravila izvajajo v praksi in kakšne so vaše izkušnje z delovanjem mestnih nadzornih služb?

Mestna uprava MOL govori eno in dela drugo. Na spletni strani ljubljanske mestne uprave je zapisano: »V Mestni občini Ljubljana pozdravljamo vse ulične umetnike ter vam dovoljujemo nastope na javnih površinah.« (https://www.ljubljana.si/sl/ljubljana/urejena/raba-javne-povrsine/spontani-ulicni-nastopi) To je bilo objavljeno tudi v času sprejemanja in domnevne veljavnosti sramotnega sklepa o prepovedi spontanih uličnih nastopov z glasbenimi inštrumenti iz decembra 2025, ki ga je na županov predlog sprejel ljubljanski mestni svet. Kljub temu da ta sklep sploh ni bil veljaven, saj ni bil objavljen, kar je ustavni pogoj za njegovo veljavnost (https://pravna-mreza.si/objave/sklep-o-prepovedi-spontanih-ulicnih-nastopov-posamicni-ali-splosni-pravni-akt/), je zaradi medijske pozornosti, ki je je bil deležen njegov sprejem, v Ljubljani uspešno zatrl spontano ulično nastopanje v enem od za to najprimernejših obdobij. Pred ljubljanskim magistratom smo takrat izvedli javni shod, na katerem smo ob spremljavi glasbenih inštrumentov in cirkuških rekvizitov opozorili na to (https://tovarna.org/node/11206). Ljubljanski mestni upravi je v času, odkar je leta 2020 stopila v veljavo zadnja sprememba Odloka o posebni rabi javnih površin v lasti Mestne občine Ljubljana v zvezi s spontanimi uličnimi nastopi, uspelo pred tem cvetočo dejavnost spraviti na raven životarjenja, ki se komaj še drži pri obstoju. Danes boste v Ljubljani videli malo spontanih uličnih nastopov, leta 2019 jih je bilo neprimerljivo več.

Za posredovanje v primeru kršenja predpisov v zvezi s spontanimi uličnimi nastopi v Ljubljani ni pristojno mestno redarstvo, ampak mestni inšpektorat, ki izvaja nadzor nad izvajanjem določb iz Odloka o posebni rabi javnih površin v lasti Mestne občine Ljubljana. Mestni inšpektorji določenega kršitelja ob njegovem prvem zaznanem kršenju predpisanih pogojev za spontane ulične nastope običajno najprej ustno opozorijo na kršenje in ga seznanijo z veljavnimi predpisi. Ostrejših ukrepov se poslužijo v primeru nadaljevanja kršenja ali ob zaznanem ponovnem kršenju. Sam s posredovanjem mestnih inšpektorjev v zvezi z njihovim nadzorom nad izvajanjem predpisov o spontanih uličnih nastopov nimam slabih izkušenj. 

Slabe izkušnje z njimi imam v zvezi z njihovim ukrepanjem na javnih shodih, na katerih smo v spremljavi glasbenih inštrumentov izpostavljali preveliko omejevanje uličnega nastopanja v Ljubljani. V večini primerov, ko je do posredovanja ljubljanskih mestnih inšpektorjev na takih javnih shodih prišlo, so zahtevali, da dejavnosti prekinemo, kljub temu da so bili shodi prijavljeni na Policiji. Svoje zahteve so utemeljevali s predpisi iz ljubljanskega odloka o posebni rabi javnih površin, ki določajo pogoje za izvedbo javnih shodov z opremo. Pojasnili so, da so glasbila oprema in da gre v primeru njihove uporabe na javnih shodih za javne shode z opremo. Za izvedbo javnih shodov z opremo je treba na podlagi predpisov iz mestnega odloka o posebni rabi javnih površin od občinskega Oddelka za gospodarske dejavnosti in promet dobiti dovoljenje, pred tem pa plačati občinsko takso, ki se je 1. 1. 2026 z 200 EUR na dan povišala na 500 EUR na dan (2. odstavek 3. člena Odloka o posebni rabi javnih površin v lasti Mestne občine Ljubljana v navezavi na 12. alinejo 4. točke 2. člena prav tega odloka ter v zvezi s spremembo 14. vrstice 29. Člena Odloka o posebni rabi javnih površin v lasti Mestne občine Ljubljana 2. odstavek 14. člena Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o posebni rabi javnih površin v lasti Mestne občine Ljubljana in 1. člen Odloka o spremembah Odloka o posebni rabi javnih površin v lasti Mestne občine Ljubljana, Uradni list RS, št. 102, 2025, str 11678). Na Oddelku za gospodarske dejavnosti in promet ljubljanske mestne uprave so mi ob poizvedovanju pri prvem posredovanju mestnih inšpektorjev, ki so zahtevali prekinitev shoda, najprej rekli, da glasbila niso oprema, takoj zatem pa so po posvetu z mestnim inšpektoratom svojo razlago pojma »oprema« uskladili z njim in tudi sami glasbila razglasili za opremo ter zahtevali, da se pred izvedbo takih javnih shodov pridobi dovoljenje in plača občinsko takso. Najbolj zaskrbljujoče je to, da so v času po tem drugim strankam pojasnjevali, da glasbila niso oprema in da za njihovo uporabo na javnih shodih ne potrebujejo občinskega dovoljenja, ko pa je na enem od naših kasnejših shodov v zvezi z omejevanjem spontanega uličnega nastopanja v Ljubljani spet prišlo do mestnega inšpekcijskega nadzora z zahtevo po prenehanju, so za uporabo glasbil na shodu od nas spet zahtevali občinsko dovoljenje in plačilo takse. Na zadnji shod oktobra letos je prišel vodja ljubljanskega mestnega inšpektorata in nas, kljub temu da za kaj takega ni nobene zakonske podlage, opozoril, da na shodu ne smemo zbirati denarja, ker bodo v tem primeru dogodek obravnavali kot spontani ulični nastop in nam bodo izdali globo, če bo podana prijava. V pravni definiciji iz zakona o javnih zbiranjih, ki je podlaga tudi za ljubljanske mestne predpise, sprejemanje denarja ne opredeljuje spontanega uličnega nastopa (6. točka 4. člena ZJZ). Očitno je torej, da prihaja pri uslužbencih ljubljanske mestne uprave do sistemskega kršenja z ustavo predpisanih človekovih pravic in svoboščin: enakosti pred zakonom, svobode izražanja in javnega nastopanja, pravice do zbiranja in združevanja, svobode umetniškega ustvarjanja. Zanimivo je, da nam je ena mestna inšpektorica izvajanje takih javnih shodov dovolila tudi brez predhodno pridobljenega občinskega dovoljenja, žal pa se je na koncu izkazala za izjemo.

Ali ste svoje predloge sprememb odloka že predstavili Mestni občini Ljubljana? Kako se je občina odzvala in ali je prišlo do konkretnih pogovorov o možnih spremembah ureditve spontanega uličnega nastopanja?

Ko sem predstavnikom ljubljanske lokalne skupnosti kot zastopnik Društva za razvoj mladinske kulture, ki je organiziralo zadnji javni shod v zvezi z omejevanjem spontanega uličnega nastopanja v Ljubljani, poslal obvestilo o javnem shodu, sem jim zraven poslal tudi obrazložitev predloga za spremembo ljubljanskega odloka o posebni rabi javnih površin z zahtevami in ugotovitvami, ki jih navajam tukaj. Od mestne oblasti ali mestne uprave v zvezi s tem predlogom nisem dobil nobenega odgovora.

Oktobrska akcija je združila glasbene in druge umetniške nastope z opozarjanjem na omejitve spontanega uličnega nastopanja. Kako se je javnost odzvala na dogodek in ali menite, da je ta pripomogel k boljšemu razumevanju položaja uličnih umetnikov?

Obveščanje širše javnosti o tem ni bila prednostna naloga. Odzvali so se iz časopisne hiše Dnevnik in pripravili prispevek na to temo (https://www.dnevnik.si/novice/ljubljana/glasbeniki-zahtevajo-vec-prostora-za-ulicno-ustvarjanje-v-ljubljani-2833327/), na Radiu Študent pa sem imel krajši intervju o shodu (https://tovarna.org/node/11328#comment-3391). O dogodku sta zainteresirane obvestila tudi Prelom (https://prelom.je/odmevi-ulicnega-nastopanja/) in SIGIC (https://www.sigic.si/odmevi-ulicnega-nastopanja-v-ljubljani-se-vedno.html), najbolj pa se je informacija o shodu razširjala preko osebnih povezav. Ves čas je bilo na shodu prisotnih veliko naključnih mimoidočih opazovalcev, ki so vsaj na kratko spremljali dogajanje, in mnogi od njih so prispevali podporo. Kar se tiče zainteresirane javnosti, smo se vsi udeleženci shoda strinjali, da je ljubljanski režim slab, ker preveč omejuje spontano ulično nastopanje. V Ljubljani je malo ljudi, ki bi jih lahko opredelili kot ulične umetnike, ki se ukvarjajo samo s to dejavnostjo, in tudi večina udeležencev na shodu se s tem ukvarja bolj občasno ali kot z dodatno dejavnostjo; nekateri so prišli izrazit podporo iniciativi in drugače sploh ne nastopajo na ulici, drugi pa so izkoristili to priložnost za nastop, ki drugače ne bi bil dovoljen. Velika večina je v razpravi izrazila mnenje, da v Ljubljani zaradi preobilja omejitev, ki zmanjšujejo možnosti za spontane ulične nastope, pravzaprav sploh ne gre za spontane nastope, saj je za izvedbo potrebnega toliko prilagajanja, da od spontanosti na koncu nič ne ostane. Eden od udeležencev, ki se zavzema za odpravo prepovedi uporabe manjših elektronskih zvočnih naprav pri nastopih, je ljubljanski režim označil za »cenzuro umetnosti«. Le eden od udeležencev je izrazil podporo režimu, zelo verjetno pa je to mislil kot zajebancijo, saj je malo pred tem rekel, da »je vsak režim slab«. V okviru trenutno veljavnega ljubljanskega režima za spontane ulične nastope bi za izvedbo vsega, kar nas je več kot sedemdeset nastopajočih na shodu (https://tovarna.org/node/11328#comment-3385) izvedlo v dvanajstih urah, potrebovali več dni, če pa bi se omejili na tistih nekaj dobrih lokacij, ki so v Ljubljani na voljo, bi za to potrebovali vsaj cel teden. Kaj vse Ljubljana izgublja s tem, ko tako nesorazmerno omejuje spontane ulične nastope!

Del oktobrske akcije je bil tudi »neslišni koncert« električnih inštrumentov, pri katerem so obiskovalci glasbo poslušali po slušalkah, medtem ko je mimoidoči niso slišali. Ker je bil koncert predviden po 22. uri, je odprl vprašanje časovnih omejitev uličnega nastopanja. Kaj ste želeli s tem koncertom pokazati, ali je šlo predvsem za rešitev vprašanja hrupa ali tudi za umetniški preizkus meja veljavne ureditve? Ali je po vašem mnenju takšen koncert še vedno oblika uličnega nastopanja, če pač glasbo slišijo samo tisti, ki si nadenejo slušalke?

Na idejo za neslišni koncert je prav zaradi prepovedi uporabe zvočnih naprav na spontanih uličnih nastopih v Ljubljani prišel naš sodelavec, oblikovalec zvoka Peter Lebar, ki je s tem želel opozoriti na spornost prepovedi in hkrati preveriti izvedljivost zamisli, da se preko brezžične računalniške povezave glasbo, ki se izvaja izključno z elektronskimi in električnimi inštrumenti, pretaka na medmrežje in omogoča poslušanje po elektronskih napravah s pomočjo QR kode. Druga možnost je bluetooth povezava, ki pa dobro deluje le z enim ali največ dvema odjemalcema. Fizično prisotne osebe brez elektronskih naprav lahko takšno izvedbo poslušajo po slušalkah pri oblikovalcu zvoka. Zunaj smo neslišni koncert prvič izvedli v ljubljanskem Zvezda parku, in sicer sredi dneva konec letošnje pomladi. Takrat se je odzvalo bolj malo ljudi, velika večina jih ni pokazala zanimanja in ni razumela, za kaj gre. Tisti, ki so poslušali koncert, pa so pohvalili izvedbo. Ker smo se želeli ta način predstaviti tudi na tokratnem shodu, smo se zaradi velike količine programa odločili, da ga izvedemo po 22. uri, ko je z začetkom noči izvedba akustičnih nastopov brez posebnega dovoljenja prepovedana, neslišni koncert pa ne moti okolice. Malo število mimoidočih ni opazno reagiralo, delno tudi zaradi našega neučinkovitega načina obveščanja. Z izvedbo neslišnega koncerta po 22. uri smo pokazali, da je časovno omejevanje tihih spontanih uličnih nastopov povsem nepotrebno, saj niti sredi noči ne motijo okolice. Tihi nastopi so tudi pantomima, živi kipi, risanje s kredo po tleh, druge vizualne predstave in katerikoli drugi nastopi, ki ne vključujejo zvoka. Seveda pa sta bila ta dva dogodka ulična nastopa, saj sta se izvajala na zunanjih javnih površinah v parku in na mestnem trgu.

Ulični glasbeniki nastopajo v skupnem javnem prostoru, zato lahko način ali trajanje posameznih nastopov vplivata na možnosti drugih izvajalcev. Kako bi bilo mogoče zagotoviti pravičen dostop do primernih lokacij, ne da bi spontano nastopanje postalo preveč regulirano? Ali se o teh vprašanjih pogovarjate tudi z drugimi uličnimi glasbeniki, in če da, kakšna so njihova stališča?

Določila, ki preprečijo potencialnim agresivnim izvajalcem, da v nedogled zasedajo izbrano lokacijo ali s svojim nastopom motijo nastope drugih izvajalcev, ki so že v teku, so smiselna, saj so med izvajalci spontanih uličnih nastopov tudi agresivni posamezniki, ki se niso pripravljeni prilagajati. Prav agresivni izvajalci so bili eden od glavnih razlogov za uvedbo zadnje spremembe določil o spontanih uličnih nastopih iz Odloka o posebni rabi javnih površin v lasti Mestne občine Ljubljana (Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o posebni rabi javnih površin v lasti Mestne občine Ljubljana po hitem postopku, str. 15), ki pa tega problema ni rešila. Razlogi za neučinkovitost tičijo v slabi formulaciji predpisa in v pomanjkljivih možnostih za nadzor njegovega izvajanja. V primeru, da se ljubljanski režim natančno določenih lokacij za spontane ulične nastope sprosti in se dovolijo nastopi na vseh javnih površinah, se lahko motenje nastopov prepreči z določitvijo minimalne razdalje, na primer 50 metrov ali v primeru glasnejših, bolj motečih nastopov 75 metrov od lokacije, kjer nekdo že nastopa, ki jo mora upoštevati drug izvajalec spontanega uličnega nastopa. Za pravičen dostop do zelo zaželenih lokacij se lahko uvede dolžnost, da mora po določenem času, recimo po dveh urah spontanega uličnega nastopa, trenutni izvajalec prepustiti lokacijo drugemu izvajalcu, ki to zahteva. Če je izvajalcev, ki želijo nastopati na isti lokaciji, več, se lahko razporedijo po vrsti prihoda, zahtevek za uporabo lokacije pa se lahko prenese tudi v naslednje dneve, tako da imajo takrat prednost pri uporabi lokacije tisti, ki prejšnje dni tam niso nastopali. Še ena od mnogih slabosti sedanje ljubljanske ureditve je ta, da sta za spontane ulične nastope na Prešernovem trgu določeni dve lokaciji na razdalji, manjši od 50 metrov, tako da glasnejši inštrumenti ali zasedbe na eni od njiju motijo nastope na drugi.

Leta 2025 je bilo ustanovljeno Slovensko združenje uličnih uprizoritvenih umetnosti Sulica. Kakšno vlogo ima lahko povezovanje uličnih glasbenikov z drugimi uprizoritvenimi umetniki in organizacijami pri prizadevanjih za spremembo občinske ureditve? Ali lahko skupno delovanje pripomore k učinkovitejšemu dialogu z občino?

Verjetno. V Sulici ima spontano ulično nastopanje sicer bolj obroben pomen, sami se osredotočajo na od države in lokalnih skupnosti podprte projekte, ki so za razliko od spontanih uličnih nastopov organizirani, prijavljeni in sofinancirani. Ne glede na to pa je dosti članov tega združenja aktivnih in izkušenih na področju spontanega uličnega nastopanja in tudi Sulica kot celota podpira sproščanje predpisov v zvezi z izvedbo tako spontanih kot organiziranih uličnih nastopov na lokalni in državni ravni. Nekaj članov Sulice je aktivno sodelovalo na zadnjem javnem shodu pred mestno hišo. Pri prizadevanjih za spremembo ureditve je najbolj učinkovito usklajeno delovanje na vseh ravneh, pri čemer lahko krovne organizacije, kot je Sulica, prevzamejo komunikacijo in lobiranje pri vplivnejših članih mestne uprave, s katerimi se poznajo iz preteklega sodelovanja; to so predvsem ljudje z mestnega Oddelka za kulturo, ki lahko podajo verodostojno mnenje o možnostih za spremembe ali zastavijo dobro besedo za stvar. Če se to dobro uskladi z izvedbo večjih dogodkov, kot je bil zadnji javni shod, se lahko na ta način uspešneje predaja sporočilo tako mestni oblasti kot širši javnosti in vpliva na njihovo mnenje. Povezovanje posameznikov in organizacij z namenom doseganja sprememb občinske in državne ureditve na tem področju se je že začelo, vendar zaenkrat še ni prišlo do oprijemljivejših dejanj. Pri taki iniciativi lahko pomembno vlogo odigra tudi SIGIC kot krovna organizacija na področju informiranja javnosti o glasbeni dejavnosti v Sloveniji in ustvarjanja ugodnih pogojev za zanimanje zanjo pri vseh družbenih slojih.

Če bi bila Mestna občina Ljubljana pripravljena na resna pogajanja o spremembah ureditve spontanega uličnega nastopanja, pri katerih zahtevah bi vztrajali in kje bi bili pripravljeni na kompromis? Kako nameravate nadaljevati svoja prizadevanja, če do dogovora z občino ne bo prišlo?

Glavni namen tokratnega javnega shoda Odmevi uličnega nastopanja je bil, da se vsaj za čas trajanja dogodka ljudem omogoči spontano ustvarjalno udejstvovanje na ljubljanskem Mestnem trgu, kjer drugače to ni dovoljeno, in se pri tem nabere čim večje število aktivnih somišljenikov. Na ta način smo pred mestno oblastjo, ki je tam nastanjena, v javnem prostoru pokazali, kakšno bogastvo izgublja mesto s tem, ko njegova oblast in uprava spontani ulični umetnosti postavljata tako težke pogoje za delovanje. Glede na dosedanje reakcije mestnih oblasti in uprave od njih na področju sproščanja omejitev za spontane ulične nastope tudi v prihodnje ne pričakujem omembe vrednega pozitivnega odziva. Dovolj bo, če nam ne bodo več povzročali težav pri izvajanju takih in manjših javnih shodov z glasbenimi inštrumenti.