25.01.2018
Dvanajst senčnih duš
Kantfestovski veteran Peter Andrej in večkratna lavreatka Erika Vouk sta ustvarila čezoceanko, ki ima močne krmarje.

Peter Andrej & Erika Vouk:
Zatópató
KU KU
2017
Sodelovanje samospevca Petra Andreja in pesnice Erike Vouk na pričujoči plošči je pomemben dogodek tudi v letu, ki s temi sploh ni skoparilo: Tomi Lorber, Luka Gluvić, Na lepem prijazni, Frbežarjevi Anti/soneti, Sprehod Vite Mavrič, Praprotnice, Dylanova glasba po naše pa Kovačičeve Besne pesmi z Ano Pupedan in še koga bi našli. Dobra bera za državo, v kateri, pravijo zlobne duše, baje ni več najti dobre glasbe. V množičnih medijih res ne, ampak ko pogledate kanček pod površino ... Kjer je treba seveda zajeti sapo; ampak za to dandanes na številnih potrošnih portalih in v osrednjih tiskanih medijih, ki ukinjajo še tisto pičlo podporo kulturnim vsebinam, ni več ne volje ne časa. Kjer pa se oboje vseeno še najde, je občutek veselja ob novih in kakovostnih izdajah tem večji.
Pesmi Erike Vouk so kratke in jedrnate, so lirični utrinki v mojstrski formi, ki uglasbitelju pravzaprav olajša delo, vsaj na videz; vsaka dobra poezija v sebi že nosi melodijo, od posameznika pa je odvisno, kako mu zazveni in na kakšen način jo dojame. Andrej jo je dojel minimalistično in tiho/.../
Kantfestovski veteran in večkratna lavreatka sta s ploščo Zatópató ustvarila čezoceanko, ki ima močne krmarje: poleg Andreja, ki je Erikine pesmi uglasbil in (z njenim pevsko-interpretativnim prispevkom) odpel (ter aranžiral in odbrenkal), je tu po obsegu ne gromovna, a izvedbeno nadvse učinkovita zasedba glasbenikov in soaranžerjev, ki so besedam pomagali na plano. To so Dejan Berden (klavir, klaviature, aranžer, miks), Matjaž Dajčar (kitarist, aranžer), Matjaž Krivec (kontrabasist, orgličar, soaranžer), Gašper Žerjal (kontrabasist, soaranžer) in Ciril Sem (tolkala). Pristavljena knjižica s poezijo z nosilca zvoka ponudi dodano vrednost mini pesniške zbirke, kar dandanes pri podobnih izdajah niti ni več taka redkost, je pa vedno dobrodošlo.
Pesmi Erike Vouk so kratke in jedrnate, so lirični utrinki v mojstrski formi, ki uglasbitelju pravzaprav olajša delo, vsaj na videz; vsaka dobra poezija v sebi že nosi melodijo, od posameznika pa je odvisno, kako mu zazveni in na kakšen način jo dojame. Andrej jo je dojel minimalistično in tiho, kar sovpada tudi z oblikovalskimi motivi knjižice. Plošča ni dolga in razvlečena. Devet pesmi zazveni v žlahtnem izročilu evropskega šansona, pri čemer ima v zvočni sliki kontrabas skorajda poglavitnejšo vlogo od kitare; basovske linije so praviloma tiste, ki držijo pesem, za njimi pa so pretanjenim občutkom dodane »začimbe«, v uvodni pesmi No mariachi, denimo, rahli zven šansonske harmonike iz klaviatur, drugod slišimo rahla godala in druge pristavke, še posebej pa vzdušje obarvajo »dueti« Erike in Petra (Val za valom, Bela, Rumeni ruj, Biti v rodu). Plošča po vzdušju ponekod spomni na Pengovove Pripovedi, ko si je ta po petnajstih letih od prvenca na ploščo pripeljal nekatere glasbene sodelavce in dopolnil njeno zvočno sliko. In v naslovni pesmi pričujoče plošče nas kot podlaga besedni mojstrini in podobju Erike Vouk pričaka subtilna električna kitara s klavirjem, Peter Andrej pa se v lirični pripovedi o »dvanajstih senčnih dušah« nikoli ne trudi prevpiti besedne igre naslova in sporočila. Tudi kitarski solo je umerjen tako, da se lahko kadarkoli umakne; kar pomeni, da fantje vejo, kje in kako kaj zaigrati.
Plošča se zaključi s pesmijo Ikarus, vokalno v uvodu skorajda nekoliko cavovsko (iz njegovega obdobja ljubezenskih impresij), s podobami, kjer »k soncu se hoče povzpeti telo. / Hočem leteti / na krilih magije. / Žile utripajo / od energije ...« – kar nekakšna poslanica pesmi, glasbi in poslušalcem, ki si takisto želimo »proč od vladarjev / duš in teles. / Proč od znanilcev / zatohlih nebes«. Angažirane rime so to, ki v kontekstu seveda zvenijo nadvse univerzalno. In če si v spomin spet prikličemo barda odpotovanj: tudi pri trgovcih z ognjeno kugo je tako. Vedno lahko odletimo stran. Da nas ne zblazni, kot zapiše Erika Vouk. »Do roba / in čez.«