Iskanje podob jezikovnih prepletanj v pesemskem izročilu

Raziskovalno zanimanje slovenske glasbene folkloristike že dolgo ni več osredinjeno le na prepoznavanje lastne kulture, pač pa je pozorno tudi do različnih glasb, navzočih v slovenskem prostoru. Razbira sledi migracijskih procesov, ki preoblikujejo kulturno podobo sveta, in s prepoznavanjem njihovega odzvena usmerja pozornost družbe k različnim kulturnim prepletanjem. Projekt Pesemski odsevi medkulturnega sobivanja, ki od sredine leta 2018 sodelavce Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU tudi v formalnem pogledu usmerja v nove raziskovalne prostore, pa razpira drugačne vidike prepletanj: v njegovem središču je iskanje doslej komaj opaženih ali prezrtih presečišč, kakor se razodevajo v pesemski ustvarjalnosti v dveh ali več jezikih hkrati oziroma v prenosu glasbene ustvarjalnosti iz enega jezikovnega okolja v drugo. V družbenem pogledu ta prepletanja bolj kot srečevanje dveh ali več kultur odražajo njihovo sobivanje. Prav zato ta projekt ne naslavlja le sodobnih glasbenih praks, temveč je tudi historično naravnan. Jezikovna presečišča v pesemskem izročilu so bila za načrtovalce nacionalnih politik moteč dejavnik in v upodabljanju pevske ustvarjalnosti Slovencev zaradi narodnoidentitetne vloge folkloristike niso našla posebnega odmeva. Preučevanju teh prepletanj in prezrte ustvarjalnosti se posveča novi projekt Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU.  

S projektom želimo poglede glasbene folkloristike razširiti na različnih ravneh, pri čemer je bil eden od razlogov zanj tudi kritični odnos do nekaterih preteklih raziskovalskih praks. Dvojezične pesmi v prepoznavanju in raziskovanju pesemske ustvarjalnosti Slovencev namreč niso bile deležne posebne pozornosti; več kot dvestoletno razbiranje sledi pevske ustvarjalnosti na Slovenskem je bilo usmerjeno predvsem v iskanje tistega dela pesemskega izročila, ki je v večjezični Habsburški monarhiji Slovence legitimiralo kot poseben narod, z jezikovno podobo pesmi pa sčasoma tudi nedvoumno utelešalo nacionalne zahteve in hkrati utrjevalo njihovo legitimnost. Pesmi, ki so v nabor slovenskega ljudskega izročila prihajale s prevodi iz nemške, italijanske, madžarske in hrvaške ustvarjalnosti, ter dvojezične pesmi so tako v folklorističnih premislekih vse do prve svetovne vojne ostajale na obrobju. 

Triletni projekt nudi prostor različnim osvetlitvam, ki bodo izrisovale podobo preteklih in sodobnih pevskih praks stikanja jezikov ali kultur, vsebinsko pa poteka v različnih smereh. V historični perspektivi se  usmerja v tista prepletanja slovenske kulture in kultur sosednjih narodov, ki so bila doslej pri slovenski folkloristiki v opazovanju narodnoidentifikacijskega prezrta ali pa interpretirana kot izraz neposredne nacionalne ogroženosti. Pri tem gre za dvojezične ali večjezične pesmi ter pesmi, ki smo jih Slovenci prevzemali od pripadnikov sosednjih narodov ali pa so jih sosedje prevzemali od nas, in sicer s posebnim poudarkom na obdobju od sredine 19. stoletja naprej. V historičnih obravnavah bodo upoštevani različni državni okviri, ki so s svojimi politikami določali tudi razmerja med posamičnimi jeziki. 

S pozornostjo do sodobne ustvarjalnosti, povezane z večjezičnostjo, se projekt usmerja k preučevanju jezikovnih prepletanj v narodnostno in jezikovno mešanih območjih ob državnih mejah. Pri tem projekt pesemskega izročila ne izpostavlja le kot tekst, temveč ga obravnava izrazito kontekstualno: prav s preučevanjem konteksta namreč želi razkrivati prepletanja pesemskega izročila kot kulturno, zgodovinsko in prostorsko utemeljene izkušnje, ki se simbolno povezujejo z narodi, s katerimi smo Slovenci prihajali in še prihajamo v stik. 

V primerjavi z dosedanjimi obravnavami dvojezičnosti v pesemski ustvarjalnosti bo kompleksna raziskava pomenila novost v več pogledih: prepletanja v pesemski ustvarjalnosti bo prepoznavala kot izhodišče za interpretacijo medkulturnih stikov in interetničnih odnosov, hkrati pa tudi kot eno najizrazitejših konceptualizacij prostora in kot posebni izraz pripadnosti več identitetam. Predstavitev teh izsledkov javnosti bo problematizirala negativno konotacijo, ki je spremljala dvojezično ustvarjalnost ali prehajanje pesmi med jezikovnimi skupnostmi, s prevrednotenjem teh prepletanj v preteklosti in z raziskavami sodobnosti pa bo odpirala prostor za nujni družbeni dialog.

Ob zaključku projekta bo zbrano gradivo v spletni obliki na voljo za javnost. S tem bo predstavljen nabor pesmi, ki so v preteklosti izražale prepletanja z nemško, italijansko, madžarsko in hrvaško ustvarjalnostjo, hkrati pa bodo razvidna tudi prepletanja sedanjih ustvarjalskih praks. Načrtovana objava izbranih pesmi bo v okviru različnih obdobij osvetlila pesemske stike med Slovenci in sosednjimi narodi. To gradivo bo namenjeno predstavitvi pesmi in kontekstualnim interpretacijam prezrtega pesemskega izročila, povezanega z jezikovnimi prehajanji. Poleg spletne predstavitve bo zbrano gradivo vključeno tudi v raziskave projekta, bodisi v okviru znanstvenih srečanj bodisi kot del samostojnih raziskav.

Sodelavke in sodelavci inštituta, vključeni v projekt, smo se s posameznimi razpravami in s panelnimi prispevki na nacionalnih in mednarodnih konferencah ter delovnih sestankih že začeli vključevati v mednarodna raziskovalna srečanja in srečanja mednarodnih študijskih skupin, kot so Komission für Volksdichtung, študijske skupine pri ICTM,  SIEF in druge. S tematskim sklopom Pesemska jezikovna prepletanja kot izraz sobivanja ali konfliktnih razmer in z načrtovanim panelom, namenjenim osvetlitvi sodobnih dvojezičnih glasbenih praks, se trenutno vključujemo v pripravo mednarodnega etnomuzikološkega simpozija Zvok, pesem in političnost, ki bo od 29. do 31. avgusta 2019 potekal v okviru letnega glasbenega festivala Noči v stari Ljubljani. 

Za oktober 2020 načrtujemo samostojni mednarodni simpozij, posvečen jezikovnim prepletanjem, in sicer tako dvojezičnosti v kulturnih praksah kot dialektalnim vprašanjem. Za spremljevalni program simpozija je predviden tematsko zasnovani koncert iz cikla Zajuckaj in zapoj, namenjen predstavitvi dvojezičnih pesmi. Projekt se bo zaključil z objavo posamičnih raziskav.