Iz Mehike z ljubeznijo

Če ne bi vedel, da je album Caricias posvetilo Katje Šulc Mehiki, bi ob naključnem poslušanju pomislil, da sem se znašel v ljubezenskem filmu noir Pedra Almodovarja. Nisem eden tistih, ki ob prvem poslušanju sledijo vrstnemu redu skladb, kot jih zapove avtor, in tako je bilo tudi tokrat. Moj predvajalnik mi je čisto po naključju izbral skladbo Historia de un amor, ki me je posrkala vase, najprej z minimalistično ritmiko strun, ki jih je božalo Katjino ganljivo recitiranje in petje. Zgodovina ljubezni se mi je vizualizirala kot intimna izpoved, ki sem jo nekje prebral, čisto od blizu videl in navsezadnje doživel. Če je bil avtoričin namen, da se s presunljivo strastno izvedbo (Nuu ti biaani', Caricias, Tonada de luna llena, Volver volver) dotakne našega srca, potem ji je to povsem uspelo. Njen album Caricias se sliši tako sveže enostaven in produkcijsko dovršen, kot da bi vsa zvočno-lirična izvedba sledila fizionomiji poslušalčevih občutljivih ušes. Poslušajte skladbo Sombra que bese in slišali boste tudi vmesni prostor med pevkinim vdihom in izdihom besed, poleg tega pa še dronovsko brenčanje, ki nevsiljivo povzdiguje dramatičnost minimalistično sofisticiranega inštrumentalnega ozadja. Ničesar drugega ali drugačnega si ne morem zamisliti ob občutku, ko te senca poljublja. A že v naslednjem trenutku, v skladbi Mi canción de primavera, smo priče bujni Katjini senzibilnosti, ko se iz temačnih kotov poželenja zavihti v popolnoma drugačno okolje latino popa, ki za razliko od splošnih predstav o tej zvrsti vsebuje dokaj nekonvencionalen aranžma in življenjsko sol besedila. Slednja sledijo tradicionalnemu mehiškemu izročilu, so kot fragmenti staroselske pesniške zgodovine in uglasbenih pesmi, ki jih je Katja Šulc ponotranjila do te mere, da poslušalec dobi občutek, da gre za koherentno enoviti glasbeni remek. Caricias so tenkočutne glasbene razglednice iz Mehike, ki jih virtuozna Katja Šulc pošilja na vse konce sveta. Četudi gre za skladbe, ki jih je avtorica posvetila Mehiki, njena impresivna izvedba lahko poteši vsakršno slo, žejo in lakoto po ljubezni, ki je v svoji univerzalni obliki razumljiva in enaka pri vseh hrepenečih.

Za nekonvencionalno, a sila učinkovito glasbeno spremljavo so poleg Katje, ki je igrala ukulele, poskrbeli Beto Cruz (kitara, bas, tolkala), Andraž Mazi (marake, tres, charango), Alban Usatch (kitara, violina) in Luka Uršič alias Kalu (kitara, sintetizatorji, produkcija). Album Caricias vam bo božal ušesa, oplajal dušo in vzburil srce. Vprašanje je le, v kolikšni meri se boste prepustili temu čustvenemu valovanju. Caricias so tenkočutne glasbene razglednice iz Mehike, ki jih virtuozna Katja Šulc pošilja na vse konce sveta. Četudi gre za skladbe, ki jih je avtorica posvetila Mehiki, njena impresivna izvedba lahko poteši vsakršno slo, žejo in lakoto po ljubezni, ki je v svoji univerzalni obliki razumljiva in enaka pri vseh hrepenečih.