Jadranja v širjave

»Dobrodošli. Dobrodošli na glasbenem popotovanju ptic, ki mehko jadrajo v neznano,« v uvodni skladbi Overture Lège prvenca Gently sailing deklamira vokalistka zasedbe birds of unknown, Patricija Škof. Iste besede so v izvirniku (angleščini) zapisane na zadnji strani izdelka, s čimer poudarijo koncept projekta, katerega začetki segajo v leto 2018, ko je Patricija Škof pričela sodelovati s kitaristom Tilnom Beigotom. Dve leti kasneje se jima je pridružil saksofonist Tibor Pernarčič in nekaj mesecev za tem je trio doživel prvi uspeh. In te zdaj niza še naprej. Razvejanost žanrskih krošenj daje skupaj z inštrumentarijem slutiti, da je glasba neznanih ptic nežna in tiha, a povedna. Lahkotno osnovo prepreda izražanje, zavezano umetnosti in estetiki, kot med drugim izkazujejo stalno prisotna prehajanja med vokalno (besedilno) in inštrumentalno (brezbesedno) rabo glasu ter spevnost posamičnih linij in odprtost za raziskovanje.

Najprej se je s skladbo To find a Place uvrstil na kompilacijo Stereo Isolation festivala Jazz 'ma mlade, naslednje leto je bil z Why so fast? eden od šestih finalistov Klubskega maratona Radia Študent, po uspešnih nastopih na vidnejših slovenskih festivalih, med njimi Jazz festivalu Ljubljana, pa je bil lani izbran za slovenskega predstavnika mednarodnega projekta Footprints Europe. Posledica tega je, da se trio v letošnjem letu kar dvakrat podaja na evropsko turnejo. Na njej bo predstavil glasbo z albuma Gently sailing, h kateremu je avtorsko največ prispevala pevka in na katerem glasbeniki izhajajo iz klasičnega jazza, ki ga združujejo z vplivi soula, avantgarde, etna in (slovenske) popevke.

Razvejanost žanrskih krošenj daje skupaj z inštrumentarijem slutiti, da je glasba neznanih ptic nežna in tiha, a povedna. Lahkotno osnovo prepreda izražanje, zavezano umetnosti in estetiki, kot med drugim izkazujejo stalno prisotna prehajanja med vokalno (besedilno) in inštrumentalno (brezbesedno) rabo glasu ter spevnost posamičnih linij (Places) in odprtost za raziskovanje (Why so fast?). Včasih glasbeniki pri tem sodelujejo (Between our Fingertips) ali pa se odzivajo na muzikalnost drug drugega, usmerjeno v podvajanje linij ali njihovo dopolnjevanje. Primer je večglasna osnova skladbe New Beginnings, v manjši meri pa tudi To find a Place, kjer ima vokalni lajtmotiv vlogo spremljevalne podlage in hkrati jedra, okoli katerega Patricija Škof gradi celotno dogajanje.

V tem pogledu sta enako zanimivi skladbi Fading Painting in (the hope of) Dawn z gostoma vibrafonistom Vidom Jamnikom (Fading Painting) in pianistom Markom Churnchetzom (the hope of) Dawn), ki kot solista in spremljevalna glasbenika zavzameta vso širino prostora ter na ta način še bolj odpreta skladbe, ki na splošno nizajo atmosferična vzdušja. V ospredju je barvanje, h kateremu ogromno doda vokalistka. Harmonija pogosto odreja barvo posamezne skladbe, vendar kljub precej skopi osnovi tria kompozicije zajemajo vse glasbene komponente: harmonijo (Škof, Beigot), melodijo (Pernarčič, Škof) in ritem (Beigot, Škof), ne pozabijo pa niti na čustvo. Za to zadnjo prvino so enakovredno zaslužni vsi trije, čeprav je morda Beigot nekoliko zapostavljen, saj redko izstopa, najočitneje v uvodu k skladbi Flying Lady ter Interlude. A zato prepreda ozadje z vložki, ki odločilno umirjajo, zgoščajo, bogatijo slike jadranja po intimnih glasbenih prostranstvih, s katerimi glasbeniki razkrivajo dobro poznavanje zgodovine več žanrov in vodilnih osebnosti znotraj njih ter poslušalca vodijo skozi pokrajine, kjer je vse znano in pričakovano, pa vendarle za vsakim korakom čaka novo presenečenje.