Janus festival v Celju – praznično druženje ob vrhunski glasbi

Slovenski kraji so v zadnjih letih preplavljeni z glasbenimi festivali. Nekateri so s svojo ponudbo vrhunske glasbene ustvarjalnosti in domišljeno izvedbo res praznik glasbe, mnogi drugi pa v želji po približevanju širšemu občinstvu zdrsijo v programsko trivialnost in kompromisno izvedbo. Povsem svojo pot hodi Janus festival, ki ga v Celju prireja Hiša kulture Celje v sodelovanju z Glasbenim društvom Janus Atelier, Društvom celjskih komornih glasbenikov in Društvom ljubiteljev umetnosti Celje. Programski odbor z umetniškim vodjem Matijo Krečičem je za letošnjo izvedbo oblikoval spored, ki je uspel približevanje občinstvu in ozvočevanje različnih urbanih ambientov uravnovesiti s primernim akustičnim in družbenim kontekstom za izvajani glasbeni repertoar. Vsak od festivalskih dogodkov je prinašal spored, ki je ustrezal osnovnemu programskemu vodilu društva Janus, poimenovanega po rimskem božanstvu, čigar obraza gledata eden v preteklost, drugi v prihodnost. Programski odbor z umetniškim vodjem Matijo Krečičem je za letošnjo izvedbo oblikoval spored, ki je uspel približevanje občinstvu in ozvočevanje različnih urbanih ambientov uravnovesiti s primernim akustičnim in družbenim kontekstom za izvajani glasbeni repertoar.

Festivalski spored je uvedel koncert Nižje ne gre, na katerem sta kontrabasist Miha Firšt in violinist Matija Krečič predstavila poudarke z novega albuma glasbe slovenskih skladateljev za kontrabas. Ob praizvedbi skladbe MF?-MF! Iztoka Kocena so zazvenela tudi dela Nejca Kuharja in Leona Firšta, pogled v »preteklost« pa sta zastopali deli Nenada Firšta in Iva Petrića. Drugi koncert z naslovom Tango je klasične pesmi Carlosa Gardela postavljal v kontrast z različnimi načini recepcije tega žanra v delih Astorja Piazzole in Jacoba Gadeja. Glasbo, razpeto med sentimentom in senzualnostjo, so soustvarjali bandoneonist Matjaž Balažic, Matija Krečič, pianist Davorin Mori, Miha Firšt in vokalistka Sara Lamprečnik. Tudi tretji koncert, ta z naslovom Duo, je v kontrast postavljal sodobna in klasična dela. Violončelistka Maruša Turjak Bogataj in pianistka Tsarina Marinkova Krajnčan sta predstavili Variacije na temo Sibirskega medveda Kristijana Krajnčana in Gespräche mit Franz Peter Matije Krečiča ter Sonato v A-duru Cesarja Francka.

Glasbena sobota se je začela na Krekovem trgu z nekakšnim dražilnim dogodkom, minimalistično skladbo V C Terryja Rileyja v izvedbi festivalskih glasbenikov pod vodstvom Mihe Plevčka. Po popoldanski Čajanki, na kateri je pogovor tekel o vlogi umetniške glasbe v sodobni kulturi, se je začel večerni Piknik koncert. Dvorana Celjskega doma se je z odpovedjo frontalni delitvi med odrom in avditorijem spremenila v intimni prostor druženja izvajalcev in poslušalcev (vključno s prigrizki in pijačo), v katerem je zazvenel odličen umetniški glasbeni program. 

Prvi del koncerta je uvedla praizvedba Janus Fanfare Davida Vebra, ki so jo izvedli Sara Akif (rog), Peter Firšt (trobenta) in Blaž Kozjek (pozavna). Raznovrstno in vedno nekonvencionalno ustvarjalnost Leona Firšta sta predstavljali skladbi Interferenca in Le Petit za pihalni kvintet, katerih kompozicijske odlike so zaživele v virtuozni izvedbi Alenke Bogataj (flavta), Nine Tafi (oboa), Anžeta Plesnika Zupanca (klarinet), Sare Akif in Aleksandarja Ranisavljeva (fagot). Matija Krečič je v lastni skladbi Vocatio raziskoval zvočne možnosti svojega glasbila in poti za zlivanje prvin iz različnih glasbenih zvrsti. Ajda Mori (flavta) je z izjemno senzibilnostjo oživljala izrazno silovite zvočne podobe glasbeno še vedno mladostnih Aprilskih vinjet Lojzeta Lebiča. Drugi del koncerta nas je popeljal v svet glasbenega modernizma prejšnjega stoletja. Ema Krečič je z igranjem na violončelo in petjem pričarala zvočne tančice Pianissima iz ciklusa Grāmata čellam Pētrisa Vasksa. Matjaž Balažic (harmonika) je v skladbi Jeux d’Anches, Magnusa Linberga prikazal zvočno vsestranskost svojega glasbila, Elisabeth Mori (violina) in Davorin Mori (klavir) pa sta z izostreno senzibilnostjo poustvarila skoraj neskončno izrazno paleto Treh miniatur Krzysztofa Pendereckega. Iz zvočne metafizike nas je končno iztrgala Techno Parade Guillauma Connessona, ki so jo v vsej njeni ritmični in zvočni silovitosti suvereno izvedli Alenka Bogataj, Benjamin Burger (klarinet) in Tim Jančar (klavir). 

Tretji del koncerta je zaznamovalo vračanje k intimni človečnosti. Lirično Pesem brez besed Sofije Gubaiduline sta doživeto izvedla Peter Firšt in Tim Jančar. Elisabeth Mori in Deyan Muc (violina) sta izrisala prvinsko lepoto Duetov, Sz. 98 Béle Bartóka, utemeljenih večinoma na panonski folklori. Beti Bratina (sopran) je ob spremljavi Davorina Morija z izjemnim smislom za psihološko karakterizacijo odpela dve Lidočkini pesmi iz operete Moskva, Čeremuški Dmitrija Šostakoviča. Koncert sta sklenila Introduction et Allegro Mauricea Ravela, ki so ju z izjemnim posluhom za poustvarjanje skladateljeve pestre barvne palete naslikali Tea Plesničar (harfa), Deyan Muc in Beti Bratina (violina), Gea Pantner Volfand (viola), Ema Krečič, Alenka Bogataj in Anže Plesnik Zupanc (klarinet).

Zadnji festivalski dan se je začel z dopoldanskim Koncertom za kužke, na katerem so Urban Krč (tolkala), Matija Krečič, Davorin Mori, Matjaž Balažic in Miha Firšt (pasja glasbila) navdušili štirinožne in dvonožne poslušalce s premišljenim in tematsko zaokroženim izborom izvirnih in prirejenih skladb. Festivalsko dogajanje se je sklenilo z večernim koncertom, naslovljenim Ameriška rapsodija, na katerem so zazvenela dela v ZDA rojenih ali delujočih skladateljev. Vsekakor ni šlo brez jazzovskih zvokov Gershwinove »Otožne« rapsodije, pri izvedbi katere je kot solist sodeloval vedno zanesljivi Davorin Mori. Glasbeno ustvarjalnost Nove Anglije je zastopal Koncert za violino, op. 14 Samuela Barberja. Solist Uroš Bičanin je navdušil s svojim suverenim podajanjem bogastva zahtevnih glasbenih vzdušij, ki segajo od čistoglasbene arhitektonike prvega prek ponotranjenega lirizma počasnega do ekstatične virtuoznosti zadnjega stavka. Večer je v velikem slogu izzvenel z glasbo suite Veliko hrupa za nič, op. 11 avstrijskega emigranta Ericha Wolfganga Korngolda. Vlogo orkestra je pri vseh skladbah odlično opravil ansambel, sestavljen iz solistov, ki so sodelovali na festivalu, katerim so se pridružili še Jerica Kozole (koncertna mojstrica), Monika Trilar Babič (oboa) in Domen Koren (saksofon). Umetniško vodstvo ansambla je bilo v zanesljivih rokah vsestranskega dirigenta Zorana Bičanina.