Kalejdoskop

»Teče!« je uvodna in ena redkih besed na plošči QWA kitarsko-bobnarskega tandema U$IŁ, ki oznanja, da imamo opravka s ploščo, posneto brez nasnemavanj, tako rekoč na šus. Bolj kot za studijsko tehnično sporočilo gre za posrečen pozdrav v ploščo, ki hipoma zdrvi kot nezaustavljivi vagon po rollercoasterju v kalejdoskop presenečenj, zavojev, premetavanj in zasukov. Četudi gre za dokaj naporen zalogaj, ki tako od obeh inštrumentalistov kot od poslušalstva zahteva dobršno mero pozornosti in koncentracije, pa njegova pisanost zbudi vedrino in nevarno drvenje spremeni v adrenalinsko izkušnjo vožnje skozi naelektreni kalejdoskop, ki ne iztiri. Nič ni prepuščeno naključju, vse z matematično brezhibnostjo pripelje do pozitivnega končnega rezultata.

U$IŁ je neomajen in nevarno naelektren inštrumentalni tandem, ki ga tvorita kitarist Janez Weiss iz zasedbe Broken Lock in performativno-glasbenega kolektiva Beton Ltd. ter bobnar Maksim Špelko iz bendov Captain Morgan's Revenge, Generator, HBWC in Kormorana. Brez kolebanja se lotita vsakega komada, in čeprav je razvidno, da so izstrelki nastali iz jammanja in improvizacije, vsak zase deluje kot neodvisna, zaključena enota. Vseh enajst inštrumentalov je domišljeno zgnetenih in zlepljenih v razgibane kolaže silovite in slojevite govorice tandema. Kitarske variacije se razpenjajo od težaških rafalov do raziskujočega fraziranja. Nizani so s hitrimi prsti in z veliko dozo virtuoznosti, vendar brez šopirjenja, kar je vrlina mojstrov. Namesto neproduktivnih solaž se pletejo ostri postmetalsko-korovski rifi, ki so s časa na čas oplemeniteni tudi s kakšno bolj jazzovsko naravnano sinkopo, vendar izrazito rockovsko grmenje bobnov ne dopusti odmika od udarnosti, kaj šele to, da bi se napetost prelevila v svobodnejšo formo ali se celo izgubila v zasanjanosti. Vzdržuje trdnost in konsistentnost izraznosti tandema, kateri je prav snemanje na šus še dodalo (pre)udaren in direkten naboj.  

Komadi se kot lepljenka idej hibridno prelivajo med seboj. Številni prebliski, utrinki, okruški in citati se skozi ploščo dopolnjujejo, variirajo, tudi ponovijo, a vedno dobijo nove oblike. V nekaterih so zametki nečesa, kar se realizira v naslednjem oziroma drugem komadu, je pa to spreobračanje in poigravanje v različnih kontekstih ne le dosledno in disciplinirano, ampak tudi impulzivno, kar toku komadov doliva barve in odtenke slikovitosti in razgibanosti. Vsa ta raziskujoča igra ponavljanja in obnavljanja je vezivo albuma, ki je zgneten v dorečeno gmoto. Četudi gre za dokaj naporen zalogaj, ki tako od obeh inštrumentalistov kot od poslušalstva zahteva dobršno mero pozornosti in koncentracije, pa njegova pisanost zbudi vedrino in nevarno drvenje spremeni v adrenalinsko izkušnjo vožnje skozi naelektreni kalejdoskop, ki ne iztiri. Nič ni prepuščeno naključju, vse z matematično brezhibnostjo pripelje do pozitivnega končnega rezultata.