Klubski maraton 23

Radio Študent že triindvajset let zaganja svoj Klubski maraton, ki sodi med slovenske glasbene natečaje z najdaljšo tradicijo. Klubski maraton je postal nepogrešljivi inkubator še neuveljavljenih glasbenih imen, ki svojo kakovost dokazuje na številnih klubskih odrih. Pričujoči kompilacijski album je vsakoletna osebna izkaznica, ki spremlja nagrajence na začetku njihove medijsko odmevne poti. Kompilacijski album Klubskega maratona ni le vsakoletna zaporedna kataloška izdaja. Poleg svoje arhivske naloge ji uspeva diskografsko približati tisti nabor finalnih glasbenikov, ki nikoli ne ostajajo le v okvirih maratonske karavane. KM 23 ni izjema v tem. Čut do izbora in zaporedja skladb opravičuje dejstvo, da nas zgoščenke Klubskega maratona vsakič opomnejo, da imamo res raznovrstno in pestro domačo neodvisno glasbeno sceno.

Triindvajseto zgoščenko Založbe Radio Študent odpira trio Time Keeper iz Vrtojbe, ki nas s svojimi retro aranžmaji transportira v lahkotno kitarsko okolje. Skladba Firebird se sliši, kot bi jo cepili na otoško vremensko napoved in kitarske rife, primerne za ples na odprtem. Da gre za razvejano navdihujočo skupino, dokazuje skladba Hay Man, ki si ji ne bodo mogli upreti niti tisti najbolj ortodoksni privrženci kitarskega pop rocka in funka iz osemdesetih let. Jernej Grmek je Tachyon oziroma hipotetični elektroničar, kot ga je v promocijskem gradivu opisala ekipa ZARŠ-a. V uvodni skladbi Mačje stanovanje nam Tachyon pričara pravo rapsodijo elektronske zvočnosti, pri kateri poslušalec dobi občutek, da ko mačke ni, miši veselo plešejo. V Podmornici V2 pa nas njegove zvočne partiture pripravijo na globinski potop, kjer melodična usmerjenost nadomešča tehnično prešernost.

Pri murskosoboškem triu Moving as a Giant gre za neklasičnega predstavnika nojzerskega rocka, ki svoj zvok premeteno nadgrajuje z uporabo klaviatur. Middlemam je kot pretočna balada visokofrekvenčnega vokala, ki nas v bolečem objemu prevzame že ob prvem poslušanju. In ta objem ne popusti s skladbo Terminal Dancer istega izvajalca. Skratka, v Moving as a Giant so se zbrali hrupneži, katerih projekcija hrupa ne zastira vokala, ki je kot dodatno glasbilo, namenjeno temu, da pri poslušalcu odpre še kakšen dodaten kotiček lirike tega tria. Majkun nas spomni na zlate čase domačega hip hopa. Novomeški rimoklepač v tej klasični obliki vešče sledi ritmiki svojega bita, a se ob tem tudi lucidno sprašuje (U bajti), če ga še nismo vajeni. Če ne, kmalu bomo! Kajti tudi sam je našel odgovore v skladbi Najdu odgovore, kjer nas seznanja z najpomembnejšimi iztočnicami iz svojega življenja. 

Skupina Bregove dere vešče križari med akustiko prostora in psihedelično mantro, pri kateri se na trenutke počutimo, kot bi nas ujel val deroče reke. V skladbi 9 osmin rezila strahu nam postreže s ponarodelo progresijo v iskanju odrešitve. Na tej sledi je tudi skladba Rogovile, ki Bregove dere predstavi v luči dramaturško uigranih glasbenikov s tenkočutno lirično interpretacijo. Jolted prisega na variabilni križanec sludgea in hardcora, ki ga kot trio, katerega inštrumentarij sestavljajo le bobni in bas, prestavi v še neraziskano okolje. Coal in Needles sta perjanici neizprosno brutalnega odziva tria na svet, ki ga obkroža. Kar mu daje dodano vrednost, je simbiotično ritmična koherentnost, ki pevskemu izbruhu tlakuje pot do naših ušes. Kajti ko se enkrat znajdeš v zvočnem in liričnem vrtincu surovo mogočnega zvoka Jolted, težko prideš ven iz njega.

Kompilacijski album Klubskega maratona ni le vsakoletna zaporedna kataloška izdaja. Poleg svoje arhivske naloge ji uspeva diskografsko približati tisti nabor finalnih glasbenikov, ki nikoli ne ostajajo le v okvirih maratonske karavane. KM 23 ni izjema v tem. Čut do izbora in zaporedja skladb opravičuje dejstvo, da nas zgoščenke Klubskega maratona vsakič opomnejo, da imamo res raznovrstno in pestro domačo neodvisno glasbeno sceno. 

Za potrditev napisanega se vidimo na finalnem večeru KM 23, ki bo 3. novembra v ljubljanski Menzi pri koritu.