Kombajn, ki žanje jazz

Zlatko Kaučič, eden naših najbolj inovativnih tolkalcev, jazzovskih kreativcev par excellence ter skladatelj in pedagog, je po daljši odsotnosti nekega dne spet stopil na slovenska tla. Vrnil se je iz tujine in naredil pravi mali čudež na področju jazzovskega ustvarjanja, nove kreativnosti in vzgoje množice glasbenikov, ki so za jazz slišali, a niso čisto dobro poznali poti do njega. Vrata formalnega izobraževanja v tej smeri so bila do nedavnega zaprta, sploh na začetni ravni, in vsak se je moral znajti po svoje. Tako kot Kaučič, ko je pred mnogimi leti odšel v svet po muziko. In vrnil se je s polno malho svežih idej, zamisli in fantastičnih projektov. Pri vsaki skladbi se izvajalci nekoliko premešajo, vsak sestav pa doda novo barvo, drugačen zven in občutja. Narava in vsebina plošče sta zanimivo oblikovani. Kaučičev kombajn, poln mladosti, ki veselo žanje jazzovske njive, je prava valilnica slovenskega jazza. Pri večini kratkih skladb gre za nekakšne zvočne objeme, nežne strukture, kjer muzika postane prijazna in družabna kategorija, v tem primeru šolsko motivacijska.

Njegova šola Zvočni izviri letos obhaja dvajset let delovanja. Temu jubileju primerno se bo zvrstilo kar nekaj koncertov, v okviru društva pa je izšel tudi CD s pomenljivim naslovom Objemi. Na plošči je moč slišati dvanajst skladb, pod katere se kot avtor podpisuje Zlatko Kaučič, izvajalci pa so člani vseh treh Kaučičevih bendov, Kombo A, B in C, ki so se spontano oblikovali v času delovanja šole. 

Mojster je v svoji karieri igral z največjimi jazzisti naše dobe in sklepal prijateljstva, ki jih sedaj premeteno vključuje v svoje pedagoško delo. Na sveži plošči sta posebna gosta harfist Eduardo Raon, portugalski glasbenik, ki živi v Ljubljani, in izvrstna italijanska pevka Elsa Martin. Slednja na plošči sodeluje kot pevka, ki vokal pojmuje kot glasbilo, kot svobodno zvočenje brez ustaljenih linij in nastavkov, pač v slogu jazzovske tradicije. Takoj ko se je jazz oddalji od korenin bluesa, soula ..., je preskoči na kreativno raven, kjer je vse mogoče, kjer je popolna svoboda izražanja nosilna kategorija.

Skladbe so zanimiv presek dela. Večinoma gre za kratke utrinke, nekakšne zvočne krokije v razponu od pol minute do par minut, intimne in monotematske, se pa glasbeniki nekajkrat spustijo tudi k svojim mladostniškim rockerskim izvirom, kjer se praviloma tudi bolj razživijo. Takšna je na primer Izpoved, polna pobegov v svobodno izraznost in uglašena na zvok kultnega banda Weather Report, če bi iskali korenine, nekakšen remake glasbe iz zlatih časov prvih fuzij rocka in jazza. V ospredje spet stopi Kaučičeva pedagoška širina – ničesar ne podcenjuje, vsak pristop mu je svet, pa naj bo to čista improvizacija, kaos zaradi kaosa, kjer se zvoki lovijo in igrajo v brezčasju trenutka, ali blagodejna melodična fraza, ki se bliža pesmi, zvočni poeziji, minimalističnemu božanju. Sodelujoči so že vsak zase vrhunski jazzisti. Poleg omenjenih na jubilejnem CD-ju sodelujejo še električni kitaristi Jani Jarni, Tilen Kravos, Anton Lorenzutti, saksofonist in klarinetist Jure Boršič, basista Jošt Drašler in Timi Vremec in seveda tolkalci Vid Drašler, Gal Furlan, Tomi Novak, Žiga Ipavec, Urban Kušar, Marko Lasič in Robi Erzetič. 

Pri vsaki skladbi se izvajalci nekoliko premešajo, vsak sestav pa doda novo barvo, drugačen zven in občutja. Narava in vsebina plošče sta zanimivo oblikovani. Kaučičev kombajn, poln mladosti, ki veselo žanje jazzovske njive, je prava valilnica slovenskega jazza. Pri večini kratkih skladb gre za nekakšne zvočne objeme, nežne strukture, kjer muzika postane prijazna in družabna kategorija, v tem primeru šolsko motivacijska. Nekaj skladb se pretaka v najrazličnejših slogovnih okvirih, od free jazza do rockerske klenosti in izrazne prvobitnosti, precej pa je tudi eksperimentiranja, raziskovanja in modeliranja zvokov, tudi v smislu preparacije. Vsega po malo, bi lahko rekli, tako kot izgledajo učne ure pri Kaučiču. Jazz je svoboda brez pretiranega načrtovanja, ker nastaja sproti, v edinem trenutku, ki ga ima na razpolago – v sedanjosti. Kamorkoli te zanese, vse je v redu, le da ima utrip iskrenega osebnega muziciranja.