Koncertni atelje DSS

14. novembra se je v Osterčevi dvorani Slovenske filharmonije odvil drugi koncert cikla Koncertni atelje Društva slovenskih skladateljev, v katerega je njegova snovalka, skladateljica Nina Šenk, umestila slovenske novitete in pomembne stvaritve za klarinet in klavir Albana Berga in Olivierja Messiaena.   

Koncert se je začel z noviteto Roberta Kampleta, ki se iz atonalnega ozračja prvega stavka prelije v sinkopiran, jazzovsko obarvan drugi stavek. V tretjem se glasba povrne k melanholično kromatični glasbeni zasnovi in da skladbi kot celoti značaj dveh blokov z izrazitim črno-belim kontrastom. Koncept kroženja, ki ga je skladatelj želel glasbeno izraziti, sem razbrala v uporabi ponavljajočih se glasbenih okruškov, vzorcev, ki so potovali po oktavnem postopu navzgor in navzdol, toda več kot linearne zasnove kroga vseeno nisem zaznala. Bolj kot kompozicija sama je v ospredje prišla občutljivo budna igra dua Claripiano. Skladbo sta klarinetist Dušan Sodja in pianistka Tatjana Kaučič podajala z izjemnim posluhom za usklajeno igro, ki jo je za nameček odlikoval mehak in polni ton klarineta (tega je mestoma sicer bolj opazno spremljal zvok šumenja).

Duo Claripiano je koncert raznolikih umetniških iskanj zaokrožil z res muzikalnim in hkrati izenačevalnim pečatom globalizma. 

Oba glasbenika sta se solistično izpostavila z izvedbo Messiaenovih skladb. Sodja je izvedel presunljiv stavek za solo klarinet Abîmes des oiseaux (Brezno ptic) iz Kvarteta za konec časa. Izkoristil je dinamični razpon svojega inštrumenta in z agogično gibljivostjo v skladbo dahnil svojstveno interpretacijo. Messiaenov Preludij za klavir Golobica je pianistka z interpretativno občutljivo igro pripeljala do zamaknjenega in zasanjanega izraza. 

V svoji noviteti Recitativo et Allegro je Nina Šenk inštrumentalni duo nadgradila s tretjim inštrumentom, električnim lokom, ki je z ležečimi toni tu in tam smiselno dopolnjeval horizontalno dimenzijo glasbenega stavka in obogatil barvni spekter osrednjih inštrumentov. Tadva sta se spopadala z istim glasbenim materialom, ki je vseboval bodisi počasneje artikulirane ali jedrnato odsekane akordske strukture in na enem mestu razdrobljenost v slogu pointilizma. Za skladbo je potemtakem značilna enovitost v motivično-tematskem materialu, v katerem Šenkova v svojem prepoznavnem stilu organsko premika fokus z vsebinsko povednega na področje vihrave virtuoznosti. Pri slednji je v izjemnih višinah zablestel klarinetist.     

Štirje stavki za klarinet in klavir op. 5 Albana Berga so bili, kot se zdi, interpretativno nekoliko manj dodelani, kar je verjetno treba pripisati zahtevnosti, ki jo od glasbenikov terja tako kompleksna glasbena zasnova. Na tem mestu velja omeniti, da je bil v koncertnem listu za skladbo že tako okrnjeni manevrski prostor porabljen le za datiranje te skladbe! 

Naslednja je zazvenela noviteta Glosa za klarinet in klavir Vitje Avsca, v kateri je izraziteje odmevalo eklektično menjavanje slogov. Svoje modernistične nastavke je skladatelj dobro utemeljil in v začetku skladbe glasbeno postavil, žal pa v nadaljevanju opustil ali kar zapustil. Vdori jazzovskega in drugega materiala so napravili vtis shizofrene kompozicije, zdelo se je, kot da skladatelj ni izpolnil naloge, ki si jo je zastavil na začetku kompozicije. 

Ob zaključku večera je noviteta Alda Kumarja še vidneje izpostavila dihotomijo poetoloških vodil in duhovnih izhodišč slovenskih skladateljev resne glasbe. Kompozicija Ebenovina beline vsebuje stilno zelo raznolike vsebine, ki so bile za moja ušesa nepovezano nanizane. Všečni melodiki, ki je spominjala na že slišano filmsko glasbo, so sledile tipične tonalne hitre šablonske pasaže za oba inštrumenta v unisonu, nato pa sta bili navrženi še zibajoča klavirska spremljava v duhu uspavanke ter prepoznavna motorična spretnost ciganske glasbe v stilu čardaša. Skladatelj se v svojem ustvarjalnem procesu sploh ni posvetil posebnostim inštrumentov, prav tako se zdi, da se ni celostno posvetil razvijanju izbranih glasbenih izrazov. Povezave med izbranimi glasbenimi vzorci in tematikami, ki jih je skladatelj izpostavil v koncertnem listu, so za moje uho ostale povsem neslišne, če že ne nelogične (če ostanem pri umetniških merilih). 

Je pa Kumarjeva melodika nato navdušila v bisu. Duo Claripiano je koncert raznolikih umetniških iskanj zaokrožil z res muzikalnim in hkrati izenačevalnim pečatom globalizma.