Korak nazaj za dva koraka naprej

Danes Samuel Blues ni več neznanka na naši sceni. V razdobju pred, med in po lanskem Klubskem maratonu je s predanimi koncerti pritegnil pozornost in pridobil naklonjenost tako vrstniškega, mlajšega, in starejšega občinstva kot tudi kolegov glasbenikov. Z bluesom prepojene pesmi so v živo polne žmohta, spontanosti in neposrednosti in gredo vštric z valom revitalizacije blues rocka na Slovenskem. Dosedanjih pet albumov odkriva sofisticirano plat in aranžerski talent tega samorastnika z Jesenic, ki enostavno in nepretenciozno cepi surovost in arhaičnost bluesa z garažnimi, psihedeličnimi, punk, grunge, indie in folk derivati. In to pomeni, da ga ne moremo tako enostavno všteti med bluesovske retrogardnike. Plošče so produkt njegovega snovanja in dela v sobi pred mikrofoni in za računalnikom, s pomočjo katerega dopolnjuje in bogati svoje izlive in izpovedi na kitari ter dodane in nasnete inštrumente lepi in sestavlja v zvočne sendviče, kot sam pravi svojim studijskim komadom. S tem jim doliva bendovski naboj. Čeprav sem se v lanski oceni pete plošče Sammy Automatic spraševal, kdaj bo Samuel Blues sestavil bend, mi je bilo po nekaj zaporednih obiskih njegovih koncertov hitro jasno, da ga ne potrebuje. Je namreč samozadosten, najboljše se počuti v koži osamljenega jezdeca. Parangal je zvočno-instrumentalno oskubljena plošča. Samuel Blues se je z njo približal svoji otipljivi in pristni živi postavi, kar še bolj krepi njegove samozavestne songe. 

Iz njegovega dosedanjega opusa najbolj štrli četrti izdelek po vrsti in prvi album v slovenščini, Alpska psihedelija, ki z naslovom posrečeno opisuje vibro njegovega podalpskega bluesa. Letos septembra objavljeni šesti samostojni album Parangal ni samo nadaljevanje slovenskega opusa, ampak nadgradnja dosedanje manire »vse naredim sam«. Odložil je odvečno prtljago in brez dodatnih inštrumentov posnel nove komade – sam(o) s svojo kitaro, raskavim vokalom in lastnoročno narejeno tolkalno škatlo, po kateri si po potrebi daje ritem z nogo.

Njegova surova in groba poetika je odkrito zatrapana v močvirski delta blues, v podtonih pa prežeta z otožnostjo in skrivnostno mehkobnostjo, tako da se ne morem otresti vtisa, da mu je bil MTV Unplugged Nirvane položen v zibelko in usojen kot glasbena muza. Na to nas že uvodoma v Parangal opomni prvi komad, Parkli, a ko čez melanholično cobainovsko kitaro zahrešči Samuelovo grlo, stopimo skozi vrata pekla. Ko nam zagrozi še, da »sam pr mir pust moje čevle ker bom bos del vaše revme«, je kot pribito jasno, da na Parangalu ni šale. Z odpadniškim duhom in hribovskim nadrealizmom padajo črtice in zgodbe vsakdana na senčni strani Alp. Svobodnjaški duh nikoli ne zapade v pridigo, njegova modra zapažanja in robustne rime o svetu, ki ga obkroža in ga on opisuje, se nam hitro prilepijo na jezik, da jih posvojimo in se jih nalezemo. Samuel Blues je neverjetno produktiven, in prav iz te nemirne ustvarjalne žilice so zrasli komadi, pod minimalizmom katerih brbota, grmi, se trese. Skozi prepoznavno, na pol zaščitno motiviko se pretanjeno vlečejo atmosferske linije, ki ob vzdrževanju vzdušja podčrtajo sporočilnost komadov. Repetitivno kroženje spodbuja hipnotično stopnjevanje, ki pa nas zaradi kratkosti in direktnosti komadov ne zapelje v meditativne sfere, ampak doliva olja iskrivim domislicam in našpičenim strelicam, ki jih strelja tako s kitaro kot z jezikom. Samuel Blues v oguljeni in rudimentarni formi vešče prepleta akustičnost in naelektrenost kitare, kar posebej izstopi v nalezljivih instrumentalih. Če nas je na Alpski psihedeliji začaral s Slovani, nas na Parangalu zapelje z orientalsko navdahnjenim komadom Mahala, poklonom predelu rojstnih Jesenic, in zaključno uspavanko Gobe. Parangal je zvočno-instrumentalno oskubljena plošča. Samuel Blues se je z njo približal svoji otipljivi in pristni živi postavi, kar še bolj krepi njegove samozavestne songe. 

Omenjenega komada Mahala začuda ne najdemo na oktobra objavljenem albumu Transformator, čeprav bi se brez težav znašel med enajstimi instrumentali, ki jih je Samuel Blues posnel v tandemu z nekdanjim orgličarjem Prismojenih profesorjev bluesa, Miho Eričem. Sploh zato, ker skupno ploščo reklamirata kot ploščo Balkan-techno-blues instrumentalov, kar se po poslušanju izkaže bolj za piarovski trnek kot pa za posrečeni opis plošče same, skozi katero bolj kot balkanska duša veje slovanska na divjem zahodu. 

Ploščo odpre skladba Lajna II, ki je po naslovu direktna vez Transformatorja s Parangalom, na katerem najdemo vokalno Lajno. Vendar to ni edini indic, da sta plošči nastajali vzporedno. Spomladi je Samuel napovedoval ploščo s slovenskimi besedili »by Miha Erič & Samuel Blues«, dobili pa smo samostojno vokalno-instrumentalno in instrumentalno ploščo v tandemu z Eričem, ki ob orglicah povleče tudi po lap kitari na kolenih. Lajna II dobro povzame privlačne in zabavne instrumentale, ki so polni podajanj in prostega teka, s trajanjem same plošče pa se ujamejo v zanko linearnosti in se zlijejo z nemotečim ozadjem. Plošča Transformator je v prvi vrsti rezultat njunega druženja, sodelovanja, igranja in nastopanja v zadnjem obdobju, pravzaprav dokument, s katerim sta kronala dosedanjo skupno pot, ki se je porodila iz spontanih nastopov in koncertov ter prek improvizacije prerasla v avtorske instrumentale. Ti so prepojeni s prepoznavno vibro Samuela Bluesa, ki nastopa enakovredno ob Eriču. In ta ne skriva naklonjenosti do jeseniškega prijatelja, na trenutke je celo preveč spoštljiv, skoraj v  podrejeni vlogi. Skladne instrumentale odlikuje tovariška kolegialnost, kar jih po drugi strani prikrajša za nekaj iskrivosti in presenetljivosti. Na plošči manjka konflikt in namesto dvoboja dobimo lagodno in uživaško godbo tandema brez ščepca ambicioznosti. Morda se motim, a zdi se mi, da Parangala ne bi bilo brez Transformatorja oziroma bi zvenel zelo drugače. Ne bi bil tako organski in rudimentaren, neposreden in otipljiv. S tema dvema ploščama se je Samuel Blues korenito obrnil k rudimentarnemu zvoku, medtem kot je Miha Erič po Prismojenih profesorjih bluesa dopolnil spisek svojih glasbeniških sodelovanj in snovanj.