03.06.2022

Melodije dežnih kaplj

Ljubljanska skupina Regen je s svojim studijskim celovečercem Youth več kot prijetno presenečenje v zvoku, besedilu in dežju. Morda se res sliši kot sanjski indie pop rock, a to večplastno kantavtorstvo presega žanrsko predalčkanje.

Miroslav Akrapović

Youth

Regen

Youth

samozaložba
2022

Zgodba se je pričela tipično za 21. stoletje v glasbi: Gaja Kuščer je kot »one woman band« že pred leti pričela ustvarjati glasbo v miru svojega domovanja; lahko bi rekli klasični DIY proces. Kot nadobudni glasbeni multipraktik je Gaja počela vse: snemala svoj vokal, igrala na kitaro, klaviature ter procesirala avize in loope na računalniku. Da pa vse to ne bi postalo neke vrste hobi, skrit za druga ušesa, se je lotila objavljanja na YouTube kanalu. Slednje je opazil Žan Koprivec Perjet in prišel na plan z idejo, da se okrog impozantnega, srčnega in iskrenega Gajinega kantavtorstva ustoliči skupina, ki bo zadevo nadgradila z živimi nastopi. Nastala je zasedba Regen, ki je imela prvo skupinsko vajo 23. septembra 2019. Zatem je sledila epidemija, ki je ohromila družbeno in družabno življenje. A za Regen, skupino, ki je bila trdno v sedlu in veri, da ustvarja nekaj več od popoldanskega glasbenega razvedrila, je bila karantena izziv. In tako je nastala serija Quarantine Sessions by Regen, s katero se je kljub oddaljenosti in izoliranosti posameznih članov izoblikovala zvočno lirična patina glasbe zasedbe. Glasbe, ki te zaziba s svojo mladostno izpovednostjo in nežno melodično poboža ušesa. Takšen občutek poslušalca preveva ob vsaki noti prvenca Youth, ki Regen predstavi kot samozavesten, navdihujoč, rahločuten, neklišejski rock bend. Seveda se ponujajo neštete vzporednice in vzori, a resnica ustvarjanja tega benda tiči v tem, da je melanholija univerzalno stanje duha. To, kako se manifestira, pa je v domeni vsakega posameznika, kot njegova posebna intimna izkušnja. Glasba, ki te zaziba s svojo mladostno izpovednostjo in nežno melodično poboža ušesa. Takšen občutek poslušalca preveva ob vsaki noti prvenca Youth, ki Regen predstavi kot samozavesten, navdihujoč, rahločuten, neklišejski rock bend. Seveda se ponujajo neštete vzporednice in vzori, a resnica ustvarjanja tega benda tiči v tem, da je melanholija univerzalno stanje duha.

V uvodni skladbi California smo priča vsej milozvočni izraznosti indie rocka, ki Gajin ekspresivni vokal povzdigne visoko nad zvenečo kitarsko melodijo. Poslušalec dobi občutek, da se, v nasprotju z uveljavljeno prispodobo sončno žareče ikonografije, sprehaja po dežju. Nadaljevanje s skladbo Wine prikliče upočasnjene filmske kadre, ki nas klišejsko zavajajo, da smo to skladbo nekoč že slišali. Resnica je, da le na radiu, ker je bend s skladbo Wine kraljeval kot obvezni del glasbene opreme tako bolj rockovskih opremljevalcev kot tudi drugih. Razlog je preprost: Regen deluje na naše emocije kot vrhunsko dovršena glasbena zgodba, ki presega domače mainstream okvire. Tudi takrat, ko člane zapelje v rahlo elektronske aranžmaje, kot je to v naslovni skladbi Youth, sta poetika in dinamika benda izjemno pestri in samosvoji. Ne gre toliko za drznost v aranžiranju, temveč za osredotočenost in iskrenost, ki se z Gajino srčno liriko osvobaja patetike ali banalnosti. V skladbi Duotone klavir spremlja njen glas, ki je dovolj močan, da presega krhkost in ranljivost momenta in je zato daleč od dramatiziranja, četudi gre za osebne izkušnje. Če bi na vsak način hoteli poplesovati, bi izbrali skladbo Tequila, ki vsebuje ritem v minimalističnem odmevu dveh ali treh korakov. Dovolj razgibanih in slišnih, da se tudi v melanholičnem vzdušju z nasmeškom oziraš prek rame. Seveda gre za mladostniški ljubezenski pogum, ki se v svoji čistosti in odkritosrčnosti najbolj zrcali v skladbi The Fire. Ogenj se je prižgal, ko je Gaja v polnočnem sprehodu po prazni cesti sredi mesta prisluhnila sozvočju semaforjev in pridušenega avtomobilskega hrupa v daljavi. 

Zasedba Regen, ki jo poleg Gaje sestavljajo še Gašper Sedej (kitara), Andraž Dražumerič (bas), Jan Mori (klaviature), Maks Rozman (bobni) ter vsekakor omembe vredni producent Robi Bulešič iz studia BearTracks v Kočevju, nam je postregla z impresivno koherentnim albumom, ki kliče po vnovičnem poslušanju. Ni razloga za bojazen, da bo ta ogenj hitro ugasnil.