Nazaj k naravi z AnimotMUZIK

Sam Rousseau bi pritrdil izvirni ideji organizatorja koncertnega cikla v parkih in vrtovih, Zavoda CONA. AnimotMUZIK je letos že peto leto zapored privabil ljubitelje sožitja naravnih zvokov ptic in zvokov harfe, klarineta, saksofona in vokala. Cikel se vsako leto prične na prvo nedeljo v maju, na mednarodni dan poslušanja zore. Letošnja sozvočja so potekala v prostorih Kraterja za Bežigradom, v parku Tivoli, Arboretumu Volčji potok in v grajskem parku Loškega gradu. Jutranji ščebet ob spremstvu glasbenikov v Tivoliju in Kraterju je bil uvertura v večerno koncertiranje v Arboretumu in v grajskem parku v Škofji Loki, kjer smo obakrat čuječe poslušanje dopolnili z okušanjem ponujenih dobrot. Tea Vidmar (vokal), Jure Boršič (klarinet, saksofon) in Eduardo Raon (harfa) so zagodli v prelepo razcvetenem Arboretumu in privabili prenekatero ptico, da smo dobili pravo zvočno paleto čivkanja, ščebetanja in vsakršnega oglašanja. Umetniki so približali svoj zvočni svet ptičjemu, tako da je nastal preplet, ki nas je potopil v naravo in odprl naše čute za njeno oglašanje. Arboretum je več kot primeren prostor za tovrstno harmonijo, spoj urbane narave in pristnega ptičjega oglašanja s človeškim poustvarjanjem. Nekoliko intimnejši je bil svet grajskega parka v Škofji Loki, kjer je bil ptičji register manjši, a hkrati poistoveten s poustvarjalci (Tea Vidmar, Jure Boršič in Žiga Jenko). Ti so bili tokrat bolj izraziti v svojem izvajanju in so dali večji pečat skupni podobi, ki jo je v sklepnem delu čudovito dopolnila kukavica. Če je bilo dogajanje v Arboretumu bolj »orkestralno«, je bilo v Škofji Loki bolj »komorno«, v obeh primerih pa pristno in v harmoniji z naravo. Raznolika koncertna prizorišča in ptičje zasedbe, individualno poglabljanje v njihove zvoke in priložnost, da se sproščeno poistovetimo z okoljem, so pustili globoko sled v naši zavesti in nam povrnili vero v ljudi, ki ostajajo subtilno povezani z naravo in so do nje odprti in komunikativni na umetniški način.Vsi dogodki so bili ne le pristno podoživljanje narave, pač pa tudi estetsko doživetje umetniškega spoja z urbanim na neinvaziven, čuječ in odprt način.

Raznolika koncertna prizorišča in ptičje zasedbe, individualno poglabljanje v njihove zvoke in priložnost, da se sproščeno poistovetimo z okoljem, so pustili globoko sled v naši zavesti in nam povrnili vero v ljudi, ki ostajajo subtilno povezani z naravo in so do nje odprti in komunikativni na umetniški način. Spoj urbane narave in zvokov je prava rehabilitacija vseh nas, ki se v mestu srečujemo z zvočnim onesnaževanjem in se umikamo iz njegovega dosega. Vsi dogodki so bili ne le pristno podoživljanje narave, pač pa tudi estetsko doživetje umetniškega spoja z urbanim na neinvaziven, čuječ in odprt način. Z idejno zasnovo dogodkov nas je seznanila mag. Katarina Radaljac, ki je pripravila predavanje o zoomuzikologiji. To zanimivo vedo nam je približala z zgodovinskim pregledom s poudarki na posameznih dosežkih. Na Loškem gradu smo se seznanili še z njegovo zgodovino, zatem pa smo tiho vstopili v intimni svet grajskega parka.

Zavod CONA je že velikokrat dokazal, da zmore orati ledino in poskrbeti za izvirna, na umetniško raven povzdignjena doživljanja narave, s čimer vedno znova pritegne tako umetnike, ki se znajo vživeti v njegov idejni koncept in ga oživiti, kot tudi obiskovalce dogodkov. Veseli nas, da se za te projekte odpirajo nova prizorišča in se že sprašujemo, kje nas bodo pričakali prihodnje leto. Nasvidenje ob zori!