30.12.2024
Ne nam podnevi delat noči
Nova Mefova knjigozvočnica je oktobra 2024 dala zagon kratki turneji s svežo zasedbo Novela, ki jo je Mef sestavil ravno v ta namen. Knjiga novel, plošča in nastopi – interdisciplinarni projekt, in to ne prvi v Mefovem opusu.

Drago Mislej Mef
Novele
Grafitti Line
2024
Novele, ki so izšle v knjigi, je Mef bojda našel med čiščenjem diskov, se pravi, da tudi v samospevstvu ni naključij, so samo čistilne akcije. Nedolgo tega je v knjigi priobčil svoje kolumne, kar pomeni, da je bilo leto 2024 precej uspešno. Zadnji dve leti nasploh nista bili od muh, če dodamo še Ljubljansko 45, obelodanjeno v podobni maniri. Pričujoči komplet Ljubljanski sledi po vseh smernicah samospevstva: beseda je tesno povezana z glasbo, kar je bilo pri Mefu vedno osrednje opravilo, bodisi v pop uspešnicah, ki jih je nizal za druge, bodisi v uglasbeni poeziji z lastnih plošč. Sam je do izraza poezija nekolikanj zadržan, a pustimo to, saj opus jasno pokaže, kje kaj stoji. Svojo novo izdajo je poimenoval tiskano-zvočni zapisi o ljudeh, dogodkih in stvareh. Plošča je zvočno umerjena folkrockovsko, s primesmi šansona, Mefova interpretacija pa je interpretacija spretnega besednega slalomista, ki ve, kako in zakaj kaj zapoje. Ko v Kozarcu iluzij poje »Mi smo generacija propadlih idealov«, nam je jasno, kaj misli, in zakaj je v njegovem glasu tak odtenek.
Plošča je zvočno umerjena folkrockovsko, s primesmi šansona, Mefova interpretacija pa je interpretacija spretnega besednega slalomista, ki ve, kako in zakaj kaj zapoje. Ko v Kozarcu iluzij poje »Mi smo generacija propadlih idealov«, nam je jasno, kaj misli, in zakaj je v njegovem glasu tak odtenek. Omenjena pesem je sploh osrednjega pomena za album, sporočilo umetnika, ki je živel v časih, ko je bila boljša prihodnost izvedljiv cilj: gradilo se je in ustvarjalo in vsi smo bili udeleženi v procesu izgrajevanja te prihodnosti. Umetnost je bila eden glavnih dejavnikov pri tem podvigu. Ne bomo zdaj o raznih deviantnih malenkostih; že to, da so Deseti brat, Pengov, Brecelj, Kovačič, Tantadruj, Niet, Kladivo, konj in voda, Sedmina in podobni lahko izdajali plošče oziroma kasete bodisi pri založbah ali kulturnih organizacijah, kot je ŠKUC, in da so te izdaje postale kultne in odmevne, priča, da smo bili vendarle kar nekaj stopničk nad tistim, v kar nas zdaj trpajo razne populistične agende. Mef ni nostalgičen, zagrenjen prav tako ne, resnico o izgubljenih iluzijah podaja kot dejstvo, s katerim je treba živeti in preživeti. In preživiš tako, da v časih, ki niso idealni, ustvarjaš naprej. Če ne gre drugače, pač med strune razpeljuješ Alelujo in Valček, kot je to počel Cohen, omenjen v pesmi Valček in blues.
Deveta pesem, Knjige, ima še skrito deseto, a si jo je treba priposlušat, torej priti do nje. To tokrat prepuščamo poslušalstvu. Na plošči igrajo Mef, Andrea Effe, Tony McGill, Richard Gonzales in Iztok Cergolj (iz studia Hendrix, kjer so opravili, kar se ni dalo na Tenerifih, kjer je album nastal). In kako je z zasedbo, ki igra na turneji? Z Mefom nastopijo Jaša Hedžet (bas, vokal), Gregor Brajkovič (bobni, vokal) – oba iz NoAir, Aljoša Mislej (kitare, zvočila), Matteo Riveriani (klaviature; ta je s tržaškega konservatorija) in Maj Špacapan (kitara; igra tudi v zasedbi Madison). Inštrumenti besedam ne odvzemajo prostora, nasprotno, poudarjajo jih in obarvajo enkrat s kako bolj rohnečo kitaro, drugič z bolj pihajočim ali trobečim nastavkom. Knjige bi rade ostale doma, pravi Mef, in kitaram je to všeč. V tej pesmi slišimo nekoliko drugačno produkcijo vokala z odmevom, kar je prav luštno, in tudi sicer kak reverb tu pa tam ne škodi.
Neka stara popevka o muzikantih se je začela s Tisoče pogledov uprtih v moj obraz … Dobro je šlo, dodajamo, in jesensko-zimski čas je pravi čas tudi za Mefovih sto ali nekaj takega novel. Da jih je pobral z diska in zraven napesnil še ploščo, je prav dobra novica. Ker nosilci zvoka iz njegovega arzenala avtorskih del zadnja leta prihajajo redno, v povprečju na dve leti, prav kmalu pričakujemo naslednjo knjigozvočnico. Časi so namreč taki, da ni dobro dolgo ostajati tiho, dokler je v teh logih in gajih še razmeroma mirno. Ali pa si bo izmislil spet kaj drugega.