Noč slovenskih skladateljev 2020 s flavtami

Na tradicionalni Noči slovenskih skladateljev je nastopilo dvanajst flavtistk, dvanajst pianistk in pianistov, gojencev slovenskih glasbenih šol in konservatorijev, in to z dvanajstimi novimi skladbami slovenskih skladateljev različnih generacij, šol in slogovnih usmeritev, ki so člani Društva slovenskih skladateljev. Ta prireja podobne manifestacije, kovačnice nove slovenske glasbe, vse od leta 1993, ko je prireditev Lange Nacht z Dunaja k nam prenesel Marko Mihevc. Če so bile to v začetku res »dolge noči«, ki so se marsikdaj zavlekle do jutranjih ur, so se pozneje v tem pogledu malce umirile, zato pa se selijo iz Ljubljane še drugam. Tokrat je dogodek potekal v Tomčevi dvorani Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, postregel pa je z izvedbo dvanajstih novonapisanih del za flavto in klavir (Edicije DSS, št. 2214). Zmagovalni flavtisti različnih kategorij s Tekmovanja mladih slovenskih glasbenikov – TEMSIG leta 2019 so bili ob trdnih klavirskih opornikih nov, poustvarjalni element večera. Vsem tem zunanjim podobam se je pridružil letošnji 13. Festival flavtistov Slovenije s še dvema koproducentoma tega koncerta, Glasbeno šolo Zagorje in Glasbeno šolo Domžale. Nad vsem tem je bdel eden najuspešnejših slovenskih flavtistov srednje generacije, Matej Zupan, ki je izvrsten orkestrski muzik, komorni glasbenik in solist, redni profesor za flavto na ljubljanski Akademiji za glasbo ter umetniški vodja Festivala flavtistov Slovenije v Zagorju, selektor in redaktor omenjene zbirke slovenskih skladb za flavto (in klavir) in še bi se kaj našlo, skratka človek, ki je kot flavtist sam morda naredil največ na področju flavte, morda več kot vsi predhodniki in sopotniki na ljubljanski akademiji, in to na različnih ravneh in v različnih razsežnostih. Med njimi naj izpostavim vsaj dvoje, troje del, ki so po izraznosti, skladateljskem in izvedenem prepričanju izstopala: Glavinove Miniature, variacije s hvaležno vključenostjo slovenske ljudske pesmi kot teme, Rozmanova Gora s kar precej zapleteno govorico tako (solistične) flavte kot (spremljevalnega) klavirja, Golobova Magic Wand kot morda sploh najtehtnejše delo tega večera in z jazzovskim pridihom ter Šavlijev Urok, v katerem se flavtistka kot solistka in pianistka kot spremljevalka sprehajata po odru, medtem ko igrata.

Na koncertu smo slišali naslednja dela: Auliana Alda Kumarja (izvajalca Hajdi Haler, flavta, Lucijan Cetin, klavir, mentorica Andreja Istenič Lipovšek, GŠ Krško), Hambedaj – Duša Indijanca Vladimirja Batiste, (Katja Jazbinšek in Melita Estigarribia Villasanti, Nina Fajfar Baša, GŠ Risto Savin Žalec), Iskanja Petra Kopača (Izza Zrnec in Katja Stražar, Tanja Repe Horvat, GŠ Vrhnika), Miniaturne variacije na slovensko ljudsko pesem iz Trsta Bojana Glavine (Anja Kranjec in Tilen Bajec, Mira Kranjec, GŠ Litija-Šmartno), Gora, jezero in gozd Anžeta Rozmana (Zala Plazar in Špela Troha Ogorevc, Ana Mlakar, GŠ Sevnica), Vetri v polju Črta Sojarja Voglarja (Ajda Rončelj in Simon Đonlić, Metka Jevšnikar, Zavod Salesianum – GŠ Rakovnik), Igra ducatov Igorja Krivokapiča (Larisa Mesarič in Barbara Škof, Katja Drevenšek in Katja Rojko, GŠ Slovenska Bistrica), Magic wand & mystical bond with a pound Roka Goloba (Klara Kobolt in Urška Roškar Imenšek, Nadja Rošer in Simona Vake, GŠ Ravne na Koroškem in Konservatorij za glasbo in balet Maribor), Iz globočin Leona Firšta (Lara Gašić in Snježana Pleše Žagar, Suzana Furlan Mitev, GŠ Postojna), Veter Roka Kampleta (Lara Govek in Nina Verboten, Špela Zamrnik, GŠ Frana Koruna Koželjskega Velenje in Umetniška gimnazija Velenje), Cynonums Davida Beoviča (Iza Štih in Katalin Péter Krivokapič, Agata Gojkošek in Liza Hawlina, GŠ Rista Savina in Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana) in Urok Petra Šavlija (Eva Faganelj in Katalin P. Krivokapič, GŠ Nova Gorica in Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana). 

Kot smo slišali tokrat na domžalskem glasbenem odru, je šlo res za skoraj neznani cvetober izvajalcev najmlajše generacije slovenskih flavtistk in za raznovrsten ustvarjalni cvetober slovenskih skladateljev, kjer starejša generacija praviloma ni bila prisotna. Ali pa bi morda za večino predstavljenih avtorjev ugotovili, da niso iz t. i. prve lige. Vsekakor je bila to večinoma srednja generacija in v nekaj primerih tudi mlajši, morda tisti, ki vskočijo ob vsaki priložnosti, ki jo ponudi Društvo slovenskih skladateljev. 

Med njimi naj izpostavim vsaj dvoje, troje del, ki so po izraznosti, skladateljskem in izvedenem prepričanju izstopala: Glavinove Miniature, variacije s hvaležno vključenostjo slovenske ljudske pesmi kot teme, Rozmanova Gora s kar precej zapleteno govorico tako (solistične) flavte kot (spremljevalnega) klavirja, Golobova Magic Wand kot morda sploh najtehtnejše delo tega večera in z jazzovskim pridihom ter Šavlijev Urok, v katerem se flavtistka kot solistka in pianistka kot spremljevalka sprehajata po odru, medtem ko igrata. Marsikatera od naštetih mladih glasbenic je odigrala svoj part na pamet, kar je še ena vrhunska odlika piramide slovenskega glasbenega šolstva.