Novi izzivi Matica Romiha po uspehu na Rostrumu

Izjemno ustvarjalen in vedno poln novih idej, je skladatelj mlajše generacije Matic Romih letos požel veliko priznanje na skladateljski tribuni Rostrum v Haagu, saj je njegova skladba The Card Players prejela največ točk v kategoriji skladateljev, mlajših od trideset let. S tem je skupaj s skladateljico Lariso Vrhunc ponovno opozoril na kakovost slovenskih glasbenih ustvarjalcev. Matic Romih je sicer predan pedagog in deluje na Osnovni šoli Grm v Novem mestu, veliko se ukvarja z zborovskim petjem, za seboj pa ima bogato in izpolnjujočo pot izobraževanja z vidnimi slovenskimi in tujimi skladatelji. Je prejemnik več nagrad (nagrada za mladega skladatelja zborovskega natečaja APZ Maribor 2019, tretja nagrada na zborovskem natečaju Prleška suita 2021, prvo mesto in druga nagrada zborovskega natečaja Darila izročila 2022, študentska Prešernova nagrada Akademije za glasbo). Novega priznanja se veseli in želimo mu, da bi mu to odprlo zanimive nove poti. Komponiranje za sodobno glasbeno sceno ponuja širok nabor možnosti razvijanja glasbenih idej in temelji na načelu argumentiranja. Mnoge kombinacije, zvočne strukture, glasbene oblike lahko zelo dobro funkcionirajo, če jih tudi dobro argumentiramo.

Matic, letos ste poželi velik uspeh s skladbo The Card Players na skladateljski tribuni Rostrum v Haagu. Sad česa je vaš uspeh?

Uspeh je sad večletnega truda, odrekanja in študioznega preživljanja prostega časa. Takšni uspehi ne pridejo čez noč niti namerno. Ko sem oddajal skladbo, si nikakor nisem mislil, da bo danes (štiri leta kasneje) skladba nagrajena. 

Kako je nastajala nagrajena skladba? Zamislili ste si jo po motivu Almanachovih Kvartopircev, ki izžarevajo veselje do življenja. Kako ste se lotili komponiranja skladbe in katera sredstva ste uporabili?

Pri vsaki skladbi si največkrat pomagam z vizualizacijo, tako torej, da glasbo neposredno povezujem z zgodbo oziroma motivom, kakor je bilo to v danem primeru. Slika Almanachovih Kvartopircev je zelo živahna, ljudje se veselijo, družijo in govoričijo drug čez drugega, podobno, kakor se dogaja v samem instrumentariju v kompoziciji. Inštrumentalisti drug od drugega prevzemajo glavno besedo, se prekinjajo, prisluhnejo, včasih pa vsi želijo v en glas povedati svoje bistvo – kakor se to dogaja pri igranju kart. 

Vam je uspeh na Rostrumu odprl kake nove poti ali možnosti?

Zaenkrat je še prezgodaj, da bi se mi lahko odprle kakšne nove poti. Takšne reči vedno terjajo svoj čas, in ko bo nastopil pravi trenutek, se bodo mogoče odprla kakšna nova vrata.

Po rednem študiju na Akademiji za glasbo ste dokončali magistrski študij pri prof. Vitu Žuraju, ki je izjemno uspešen mednarodno uveljavljen skladatelj. Kako je potekalo vajino sodelovanje, sta delila enake poglede na glasbo? 

Spomini na akademske čase so zelo pozitivni, navdihujoči. Od profesorja Vita Žuraja sem se naučil ogromno. Vedno je bil odprt do študentov, še posebno tistih, ki si goreče želijo novega znanja. V marsičem sva se našla, tudi v drugih sferah. 

Prihajate iz glasbene družine, kako pa ste prišli do spoznanja, da želite postati skladatelj?

Svojo kariero sem pričel kot pianist, predvsem pa kot zborist oziroma pevec. Želja po komponiranju se je pojavila šele v srednji šoli, ko sem ugotovil, da zaradi poškodbe živcev na roki žal nikoli ne bom konkurenčen kot pianist. Ampak se je nato izkazalo, da mi takšna pot ustreza še bolj, in vesel sem, da sem se tako odločil. 

Veliko se ukvarjate z zborovsko glasbo. Kaj vam pomeni glas in kako se vživite v komponiranje za zbor?

V zborih prepevam že od malih nog in si ne predstavljam, da bi to izvzel iz svojega življenja. Kadar pišem za zborovske sestave, niti ne razmišljam kaj preveč o nastajanju, saj se glasba nekako piše sama od sebe in se odraža kot del mene. 

Ob magistrskem mentorstvu prof. Žuraja ste se izobraževali tudi pri več drugih znanih skladateljih, če jih nekaj naštejem: Iris ter Schiphorst, Carola Bauckholt, Claus-Steffen Mahnkopf, Johannes Kalitzke, Márton Illés. Kako so delovali na vas in vašo skladateljsko osebnost?

Vsaka takšna izkušnja vpliva na kompozicijski slog zavedno ali pa nezavedno. V večini primerov so bila takšna druženja večdnevna in smo se s predavatelji dodobra spoznali. Tako lahko spoznaš marsikateri vidik skladatelja, kot osebnost ali kot strokovnjaka na svojem področju. Dolgoročno lahko potem z več takšnimi izkušnjami tudi presodimo, katera znanja so za skladateljsko delovanje pomembna in katera ne. 

Poleg tega ste obiskovali seminar nove glasbe »Next Generation Workshop« v Donaueschingenu in bili aktivni udeleženec enoletnega programa »Classwork project« z ansamblom Recherche v Freiburgu. Kako je prišlo do teh sodelovanj in kaj so vam dala?

Ansambel Recherche na vsake toliko časa evropskim glasbenim akademijam ponudi priložnost za sodelovanje in izmenjavo študentov kompozicije. Poleg španskih kolegov smo se pridružili tudi nekateri študenti iz ljubljanskega oddelka. Sodelovanje z ansamblom je bilo eno pomembnejših sodelovanj v času mojega študija, saj smo v strnjenem letu oddajali svoje kompozicijske izdelke in nato prejeli povratno informacijo, podprto z mnogimi predavanji. Včasih celo individualno naravnano glede na potrebe nastajanja skladbe. Takšne izmenjave so za študente posebno bogate in pomembne, saj so glasbeniki, s katerimi smo sodelovali, izredno izkušeni na področju izvajanja sodobne glasbe. Od njih smo se resnično veliko naučili.

Napisali ste otroški muzikal Dorimu in komorno mini opero Gaja. Kako združujete tak širok spekter glasbenega snovanja in kaj so vaše prioritete?

V resnici se vedno nekako prilagajam terenu; če je potreba po nastajanju otroških skladb, bom pisal za te sestave, če gre za naročilo za resno glasbeno sceno, pišem za to. Se ne postavljam na nobeno stran, meni je važno samo ustvarjanje. 

Zaposleni ste v Osnovni šoli Grm Novo Mesto, kjer poučujete glasbo in vodite mladinski in otroški pevski zbor. Kaj vam pomeni pedagoško delo z mladimi, vam je v navdih?

Delo z mladimi je navdihujoče tudi zame. Delam na veliki šoli in v izziv mi je, da ustvarjamo skoraj nemogoče naloge, da odkrivam nove glasbene talente. Skušam delovati zelo odprto in fleksibilno, otrokom pa prepuščam možnost za soustvarjanje in skupno razmišljanje. 

Ali je vaša glasba tudi odraz vašega odnosa do življenja?

Se mi zdi, da je ravno obratno, da se življenje odraža v delih umetnika in da skoraj ni mogoče, da različne okoliščine ne bi vplivale na umetniško izražanje. 

Se v prihodnosti vidite tudi v tujini, s katero ste vzpostavili že več uspešnih stikov? Kakšne možnosti vam je odprl Rostrum oziroma izobraževanja s tujimi skladatelji?

Zaenkrat se prilagajam in puščam odprte možnosti. Kaj veliko se ni spremenilo od prejetja nagrade, je pa res, da je prezgodaj govoriti o prihodnosti. Kaj bodo prinesle te stvari dolgoročno, bo čas še pokazal.  

Omeniva še vašo digitalno ploščo Horizon, na njej je predstavljen vaš skladateljski opus. Katero svoje delo bi izpostavili?

Izpostavil bi Particles. Delo se mi zdi zelo zanimivo z vidika rabe inštrumentov: klavirja, bariton saksofona in tolkala, saj so v rabi predvsem zvočni efekti, ki jim človek glede na osnovno značilnost teh inštrumentov ne bi pripisal, da bodo glavni vir kompozicijske tehnike. 

Kako se soočate s sodobno glasbeno kompozicijo, kako se vidite v njej? Kateri skladatelji so vam blizu?

Komponiranje za sodobno glasbeno sceno ponuja širok nabor možnosti razvijanja glasbenih idej in temelji na načelu argumentiranja. Mnoge kombinacije, zvočne strukture, glasbene oblike lahko zelo dobro funkcionirajo, če jih tudi dobro argumentiramo. Blizu sta mi, recimo, Miroslav Srnka in pa Marton Illes, ker imata po mojem mnenju resnično zanimiv glasbeni slog in sta tudi prodorna mednarodna skladatelja.

Vaš inštrument je klavir. Kako bi se opredelili do njega?

Odlično pomagalo za komponiranje. Nisem pa ravno virtuoz. 

Česa se najbolj veselite v prihodnosti? Imate zastavljene določene cilje ali se ravnate po naročilih? Morda oboje?

Veselim se novih izzivov in morebitnih sodelovanj z novimi zasedbami. Zaenkrat strmim k novi organizaciji za koncert za dekliške pevske sestave in v okviru tega tudi izdaje notne zbirke in zgoščenke. Drugih ciljev trenutno nimam in se zato prepuščam toku. Bomo potem za nazaj gledali, kam me je ta tok pripeljal.