Običajna raven – kljub izrednim razmeram

Koncertni cikel Harmonia concertans – Stara glasba na Novem trgu, ki ljubljanskemu koncertnemu občinstvu že desetletje ponuja izvrstne koncerte stare glasbe, se je po mesecih prekinitve zaradi izbruha epidemije ponovno oglasil. Drugi koncert letošnje jubilejne sezone je zazvenel na običajni lokaciji, v Atriju ZRC SAZU v Ljubljani, in sicer v četrtek, 18. junija. Ansambel musica cubicularis, katerega stalna člana sta Domen Marinčič in Tomaž Sevšek, je tokrat gostil flavtistko Anne Freitag, s katero že tradicijo sodeluje. Zasnovali in predstavili so zanimiv spored, ki obsega dela bolj ali manj znanih nemških skladateljev Bachovega časa, ki jih poleg časovnega združuje tudi prostorski okvir – spored namreč priča o izjemni medsebojni povezanosti in mednarodni mobilnosti umetnikov, katerih poti so se križale v pomembnih središčih razcveta baročne glasbe znotraj nemških in britanskih dežel (Berlin, Hamburg, Köthen, London). Člani Ansambla musica cubicularis so v svoji običajni maniri homogenega, slogovno žlahtnega in povednega muziciranja podali vsa izbrana dela ter aplavz nagradili s spretno izbranim in očarljivo izvedenim dodatkom, Menuetom iz Händlove Tretje Suite Glasbe na vodi, HWV 350.

Zaradi zasnove zasedbe je razumljivo, da so člani ansambla posegli predvsem po glasbeni obliki komorne sonate (ter njej sorodne triosonate), ki je ravno v prvi polovici 18. stoletja doživljala poseben razcvet. Zvenele so sonate in trii za prečno flavto, violo da gamba in čembalo/basso continuo Johanna Heinricha Freytaga, Johanna Georga Linikeja, Georga Philipa Telemanna, v katerih so se predstavili vsi trije glasbeniki ter oblikovali skladno uravnovešen dialog med partoma prečne flavte in solistične viole da gamba. Posebno očarljiva zvočna popestritev sporeda sta bili priredbi dveh arij iz oper Lotario in Radamisto Georga Friedricha Händla, v katerih je Anne Freitag posegla po sopranski kljunasti flavti. Domen Marinčič je zablestel kot solist v Händlovi Sonati v g-molu za violo da gamba in basso continuo, HWV 364b, ki jo je zgledno oblikoval Tomaž Sevšek. Marinčič je tokrat igral na eni redkih ohranjenih izvirnih viol enega vodilnih nemških goslarjev prve polovice 18. stoletja, Johanna Christiana Hoffmanna. Sevšek je bogato zvočnost enomanualnega flamskega čembala razkazal skozi elegantno izvedbo Arije iz Telemannove Suite v G-duru za čembalo, TWV 32:13.

Na obrazih prisotnih in v njihovem klepetu po koncertu je bilo zaznati navdušenje nad dejstvom, da se po mesecih karantene zopet lahko zbiramo na kulturnih dogodkih. Cikel Harmonia concertans ima nenazadnje zvesto občinstvo, zanesljiv korpus abonentov, ki so tudi tokrat napolnili Atrij ZRC SAZU; trenutno dovoljena kapaciteta obsega približno polovico običajnih mest. Ker so koncerti iz tega cikla običajno dobro obiskani, smo tako poslušalci kot izvajalci vajeni akustičnih razmer polne dvorane, zato so bile tokratne akustične razmere nekoliko nenavadne in pravzaprav ne najbolj naklonjene zasedbi in repertoarju. Na srečo pa ne akustika ne nekoliko nenavadno vzdušje nista negativno vplivala na tehnično in umetniško raven koncerta. Člani Ansambla musica cubicularis so v svoji običajni maniri homogenega, slogovno žlahtnega in povednega muziciranja podali vsa izbrana dela ter aplavz nagradili s spretno izbranim in očarljivo izvedenim dodatkom, Menuetom iz Händlove Tretje Suite Glasbe na vodi, HWV 350.