Odmev enkratnega ustvarjalnega življenja Jakoba Ježa

Album z naslovom Odmev ljubezni oziroma Echo of Love je dragocena antologija, skozi katero spoznamo poseben segment izjemno bogate ustvarjalne zapuščine letos preminulega Jakoba Ježa, enega največjih slovenskih klasičnih skladateljev. V Ježevem opusu posebno mesto zavzema vokalna glasba – od zborov in kantat do samospevov in žanrov, ki so težje opredeljivi s terminologijo klasične glasbe, saj je ta spretnejša pri poimenovanju bolj tradicionalnih glasbenih oblik. Med deli, ki se po svoji idejni zasnovi, kompozicijski strukturi in zvočno slogovni podobi lažje izmuznejo tradicionalnim definicijam, je veliko takih, ki jih je Jakob Jež posvetil solističnemu ženskemu vokalu v kombinaciji z različnimi glasbili. Svojo učinkovitost Ježeva dela v veliki meri dolgujejo poustvarjalcem, tokrat v prvi vrsti mezzosopranistki Barbari Jernejčič Fürst, ki je podala interpretacije, več kot vredne tovrstne antologije. Barbara Jernejčič Fürst je k Ježevi glasbi pristopila z ljubeznijo in s tehnično dovršenim vokalom, ki se obnaša kot gibčno, barvno izenačeno ter izjemno prožno in izrazno glasbilo. Ježeve zamisli je prebrala v globino, se z njimi poistovetila in jih izvedla povsem v skladu z značajem posamezne skladbe...

Pričujoči album ponuja časovni prerez skladateljevega opusa, ki sega od zgodnjih do poznih del, pri čemer pa, kot je značilno za Ježevo ustvarjalnost, vendarle lahko razbiramo doslednost pri skladateljevi obravnavi solističnega glasu. Tega je Jež obravnaval kot glasbilo. O skladateljevi ustvarjalni logiki in tehničnih prijemih, slogovnih preobrazbah ter značilni obravnavi vokala več izvemo iz dokaj izčrpne spremne besede, ki jo je prispeval Gregor Pompe in je izvrstna vodnica k poslušanju. Vendar to besedno razlago zlahka pogrešimo, saj je Ježeva glasba tako pristno in učinkovito komunikativna, da poslušalca nagovarja kar sama.

Svojo učinkovitost Ježeva dela v veliki meri dolgujejo poustvarjalcem, tokrat v prvi vrsti mezzosopranistki Barbari Jernejčič Fürst, ki je podala interpretacije, več kot vredne tovrstne antologije. Barbara Jernejčič Fürst je k Ježevi glasbi pristopila z ljubeznijo in s tehnično dovršenim vokalom, ki se obnaša kot gibčno, barvno izenačeno ter izjemno prožno in izrazno glasbilo. Ježeve zamisli je prebrala v globino, se z njimi poistovetila in jih izvedla povsem v skladu z značajem posamezne skladbe: bodisi v vlogi Glasu, nevtralno in v skladu z Ježevo inštrumentalno obravnavo glasu, bodisi v vlogi same sebe, pri čemer ponuja ponotranjene, a spoštljive interpretacije Ježeve substance.

Arhivski posnetki, ki so nastali v teku zadnje četrtine stoletja, poleg izvrstne Barbare Jernejčič Fürst predstavljajo tudi prispevke številnih drugih slovenskih solistov in zasedb, med katerimi sta člana skladateljeve družine – flavtistka Anja Clift in violinist Branko Brezavšček. Vendar je ravno prispevek karizmatične, temperamentne mezzosopranistke tisti, ki album obarva z enotnim pristopom in navdihom. S tem izbranim Ježevim delom vdahne enkratno pričevalnost ter jih zabeleži v podobi, v kakršni so bila po pričevanjih všeč tudi samemu skladatelju. Ob tem enotno visoka raven in žlahtnost interpretacij različnih del prav posebno prijetno preseneča, če se zavemo, da so posnetki posameznih del nastajali skozi daljše časovno obdobje, in to brez misli na bodočo izdajo v obliki enotnega albuma.

Od zgodnjih Štirih Menartovih pesmi za glas in orkester iz leta 1957 in Odsevov Hajamovih stihov za glas in sedem instrumentov preko enkratno slikovitih Gozdnih, Morskih in Zvezdnih odmevov pa do Odmevov ljubezni za glas solo, nastalih leta 2004 na verze Cirila Zlobca – povsod izvirni navdih in skladateljsko mojstrstvo Jakoba Ježa odmevata v interpretacijah nekaterih naših najboljših poustvarjalcev. Odmev ljubezni je odmev življenja enkratnega umetnika, ki se je zaključilo, a je bilo izpolnjeno z ustvarjalnostjo, ki živi naprej in ji lahko prisluhnemo na novi zgoščenki.