10.11.2019
Ostanki, ki ostajajo
To je meditativna, repetitivna simfonija, ki odzvanja v ušesih, še dolgo po tistem, ko naši predvajalniki obmolknejo. V vakuumskem odzvenu ostaja senzibilni notni zapis, ki se poslušalcu vtisne pregloboko, da bi ga zlahka pozabil ali izbrisal.
Janez Plešnar
Leftovers
Kamizdat
2019
Leftovers je zvočna edicija, ki jo podpisuje Janez Plešnar, širšemu občinstvu bolj znan kot izjemni ilustrator in oblikovalec ter kitarska gonilna sila skupine Loudspeaker Alliance. Diametralno izjemno se je lotil skladanja tega mini albuma, ki ga v pomanjševalnici določa le število skladb in nikakor ne časovni okvir, ki smo mu kot poslušalci priče. Kajti že uvodna skladba Get Some Rest na najboljši način pretehta našo pozornost in dovzetnost do stopnjujoče ponavljajočega se ritmičnega vzorca, ki ga skladatelj krmili z ambivalentno paleto zvokov. Gre za skladbo, ki bi ji sleherni poslušalec zlahka pripisal nekakšen življenjsko potekajoči se cikel – od tistega trenutka, ko se ob njej začnemo premikati, pa vse do trenutka, ko se ustalimo. Toda ravno ta iluzija upočasnitve, ki se nekje na polovici metamorfično razlije v nepričakovano ritmično ponavljajočo se meditacijo, daje temu glasbenemu delu popoln šarm rahločutne sprostitve. A ne za dolgo. Nadaljevanje s skladbo Off Shore Love se sliši, kot da bi zatavali v nekakšen dramaturško zlovešči medprostor, ki ga odreja preplet fabriciranih šumov in hrupov – od tistih manufakturnih pa vse do digitalnih. Distopična prispodoba ljubezni, ki ji ni moč ubežati, ne glede na tehnološko (pre)zahtevnost, kateri smo kot konzumenti ali le bežni opazovalci docela podvrženi in hkrati tako lahkotno zavrženi. Zato je A Most Honest Attempt pravi balzam za ušesa, ki v svoji miniaturni klavirski resonanci ponuja ravno pravšnji odmerek letargije in odrešitve. Kar nekaj zvočnih prispodob bi lahko nanizali in zagotovo ne bi uganili avtorjeve izvirne ideje ter inštrumentarija, s katerim jo je realiziral. In to je ravno tisto, kar daje temu delu patino vrhunskosti.
Album zaključuje naslovna skladba Leftovers, ki se sliši kot sozvočje krhotin, katerih ni moč utišati, vsaj ne, dokler po njih stopamo. Torej do konca skladbe, katere pridušeno monotonijo vsake toliko preseka šumenje srednjevalovnih radijskih postaj ali zvok vlaka v daljavi ali ostanki, ki ostanejo za vedno.
Kar nekaj zvočnih prispodob bi lahko nanizali in zagotovo ne bi uganili avtorjeve izvirne ideje ter inštrumentarija, s katerim jo je realiziral. In to je ravno tisto, kar daje temu delu patino vrhunskosti.
